Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 545 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.

The aim of this MA thesis is to gather the potential vrddhi formations in Baltic and Slavic languages, analyze them according to the methods of comparative linguistics and evaluate their plausibility and the diachronic stage in which they were created. The main criterion while searching for possible Bl.-Sl. vrddhi formations is the ablaut of the root, which should either reflect an unexpected full grade or length and acute intonation, while simultaneously acknowledging possible different sources of the Balto-Slavic acute. The material is presented in sections ranging from "certain" to "probably incorrect" in the first part and the common characteristics of the formations identified as vrddhi derivatives in individual diachronic stages (Proto-Indo-European, North-West Indo-European, Northern Indo-European, Balto-Slavic, Baltic and Slavic) are discussed in the second part of the thesis.