Slovarsko delo je prva celovita informacija o besedju, uporabljenem v drugi polovici 16. stoletja. Nastalo je na osnovi popolnih izpisov vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom iz obdobja 1550-1603. Besede so opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki, na obseg njihove rabe pa kažejo pripisani viri. Na značilnosti tedanjega jezikovnega sistema kažejo tudi številna obvestila o pisni, glasoslovni in oblikoslovni variantnosti.

Monografija obravnava predvsem oblikoslovno in besedotvorno problematiko slovenskega knjižnega jezika v obdobju njegovega nastanka. Čeprav se delo osredinja na glagol in njegove kategorije, so vključene tudi druge besedne vrste, v prid širine opisa pa pritegnjene tudi druge ravnine jezikovne zgradbe (pisna, glasoslovna, skladenjska). Odkrivanje sistemskih potez knjižnega jezika najpogosteje poteka preko analize jezika vzročnih besedil osrednjih piscev (zlasti Trubarja, Dalmatina in Krelja). K celovitejšemu pregledu prispevajo tudi rezultati preverjanja vpliva tujih prevodnih predlog ter dodane diahrone osvetlitve.

Monografija je zasnovana kot nadaljevanje dela Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu (2009). Vsebinsko je razdeljena na tri dele. V najobsežnejšem prvem delu je predstavljen jezik Trubarja, Dalmatina, Krelja in Jurièièa ter slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih. Prikaz izbire leksike je dopolnjen z omembami glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, pomenskih in stilnih znaèilnosti jezika. V drugem delu so predstavljene tri obsežnejše besedotvorno in pomensko osamosvojene skupine poimenovanj: ženski pari moških poimenovanj, samostalniške manjšalnice ter poimenovanja poklicnih dejavnosti. V zadnjem delu monografije je slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. Na razvojno spreminjanje kažejo primerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim s primerljivimi verskimi besedili (pridige Janeza Svetokriškega iz let 1691–1707), s slovarji iz 18. stoletja ter s Pregljevim zgodovinskim romanom Bogovec Jernej (1923). Knjiga dopolnjuje in zaokroža sistemski oris slovenskega knjižnega jezika v zaèetnem razvojnem obdobju zlasti s prikazom besedne izbire, znaèilne za razliène pisce in razliène tipe besedil, ter s prikazom primerjalno zajete prevodne problematike.

Poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja razgrinja zamisel enojezičnega razlagalnega zgodovinskega slovarja, kakršno omogoča celovito, informativno zelo bogato gradivo, zbrano s popolnim izpisom vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom. Rezultat projekta je slovarska monografija Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011).