Kozma Ahačič se v svoji znanstveni monografiji loteva obdobja, ki se ga v slovenski literarni in jezikovni zgodovini ponovno vrednoti in ocenjuje šele v zadnjem času. Zajema temeljno vprašanje, kako in zakaj se je po protestantih kljub na videz neugodnim okoliščinam nadaljevala tradicija pisanja v slovenskem jeziku in kako so se pisci pri pisni slovenščini soočali s težavami jezika ter tlakovali pot slovenski knjižni normi. Čeprav je znano, da po protestantih več desetletij na Slovenskem ni bilo tiskanih slovenskih knjig, ne drži, da tudi v tem času produkcije v slovenščini ni bilo. Nasprotno, iz 16. in 17. stoletja obstaja veliko nabožnega rokopisnega gradiva v slovenskem jeziku, pa tudi nekoliko kasnejši tiskani opusi slovenskih pridigarjev nikakor niso majhnega obsega. Bralec se bo poleg zanimivega orisa zgodovinskega časa srečal še s pomembnimi imeni slovstvenega obdobja med letoma 1600 in 1759: Hrenom, Čandkom, Alesio, Matijo Kastelcem, Schönlebnom, Valvasorjem, Svetokriškim, Basarjem, Rogerijem Ljubljanskim, Hipolitom Novomeškim, Paglovcem in drugimi.

Slovarsko delo je prva celovita informacija o besedju, uporabljenem v drugi polovici 16. stoletja. Nastalo je na osnovi popolnih izpisov vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom iz obdobja 1550-1603. Besede so opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki, na obseg njihove rabe pa kažejo pripisani viri. Na značilnosti tedanjega jezikovnega sistema kažejo tudi številna obvestila o pisni, glasoslovni in oblikoslovni variantnosti.

Avtor v delu pokaže, kako so na oblikovanje misli o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja vplivali zgledi tedaj že razvitih knjižnih izročil (v večji meri nemškega in latinskega, manj tudi italijanskega). V tem okviru vseskozi opozarja tudi na močan odmev humanizma v delih slovenskih protestantskih piscev.

Slovarsko delo je prva celovita informacija o besedju, uporabljenem v drugi polovici 16. stoletja. Nastalo je na osnovi popolnih izpisov vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom iz obdobja 1550-1603. Besede so opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki, na obseg njihove rabe pa kažejo pripisani viri. Na značilnosti tedanjega jezikovnega sistema kažejo tudi številna obvestila o pisni, glasoslovni in oblikoslovni variantnosti.

A sociolinguistic survey of some key issues concerning language use in 16th century Slovenia is followed by a detailed presentation of all linguistic works from this period, which range from Adam Bohorič's pioneering grammar (1584) to isolated notes found in books and manuscripts.