Knjiga predstavlja ljudsko pesemsko dediščino potomcev belokranjskih uskokov od 17. stoletja do danes. Avtor objavljene pesmi umešča v njihov življenjski kontekst, zato uvodoma posega tudi v zgodovino uskoških preseljevanj, nato pa predstavi jezikovno in versko podobo belokranjskih uskokov. Osrednji del knjige je posvečen obravnavi zbranega pesemskega gradiva, ki ga komentira s folklorističnega, etnološkega in literarnoteoretskega vidika, te komentarje pa spremljajo še primerjalno jezikovne, stilistične, verzološke in glasbene analize. Avtor nam lepo približa miselni in čustveni svet t. i. dinarske kulture, ki je na Slovenskih tleh živel in preživel do današnjih dni obenem pa odpira tudi nekatere probleme multikulturnosti in poskuša pokazati, kako se je to sobivanje zrcalilo v njeni dolgi tradiciji.

Prispevki v knjigi so urejeni po tematskih sklopih: prvi trije se nanašajo na splošno problematiko etnomuzikologije in folkloristike ter njuna metodološka in teoretična vprašanja. Sledijo razprave o splošnih in specifičnih problemih slovenskega ljudskega pesništva v domačem in evropskem okviru. Naslednji sklop govori o slovenski ljudski glasbi in njenih posebnostih v stikih s tujimi kulturami: največji del študij je posvečen razmerju med napevom in melodijo v ljudski pesmi in posledično verznim, metričnim, kitičnim in formalnim vprašanjem ljudske pesmi. Sledijo kratki članki, fragmenti in predgovori. Dodano je še poglavje z radijskimi oddajami in spominski zapisi nekaterih njegovih sodobnikov in sodelavcev.