Knjiga predstavlja model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni. Model smo izdelali na podlagi analize gradiv, ankete po občinah ter delavnic z naročnikoma in ključnimi deležniki. Predstavljena so izhodišča za oblikovanje modela, sam model pa predstavimo z vidika vsebin, potrebnih strokovnih podlag, strukture strateških izhodišč, procesnih vidikov načrtovanja in povezovanja, ključnih deležnikov, ter potrebnih financ in tveganj. Izdelali smo tudi priporočila za uveljavitev predlaganega modela v praksi. Ob tako zastavljenemu modelu in njegovem doslednem izvajanju v praksi se bo izboljšalo načrtovanje na regionalni ravni, pri čemer bo to upoštevalo gospodarski, socialni in prostorski vidik. S tem bosta zagotovljena trajnosten razvoj in ohranjanje prostorskih potencialov.

Knjiga želi predstaviti odprta vprašanja spremljanja in vrednotenja slovenske regionalne politike. V njej sta avtorja pripravila izhodišča spremljanja in vrednotenja, pri čemer sta spremljanje obravnavala kot pomemben element v celotnem razvojnem procesu, saj omogoča nenehen nadzor izvajanja, vrednotenje pa kot stalen interaktiven proces, ki omogoča premišljeno načrtovanje aktivnosti in njihovo prilagajanje spreminjajočim se razmeram. Osredotočila sta se na značilnosti spremljanja in vrednotenja v slovenski regionalni politiki ter pripravila modele vrednotenja, ki naj bi jih slovenska regionalna politika upoštevala v bodoče. Pri oblikovanju modelov sta izhajala iz obstoječih slovenskih in evropskih formalno-pravnih okvirjev za vzpostavitev sistemov spremljanja in vrednotenja v finančni perspektivi 2007-2013.

Obmejna območja so zaradi bližine državne meje in zaradi perifernosti v primerjavi s preostalim državnim ozemljem pogosto manj razvita. Zato jim regionalna politika posveča posebno pozornost, v Sloveniji že od leta 1975. Trenutno je kot obmejno problemsko območje opredeljenih 90 občin. V želji po njihovem celostnem razvoju je Vlada Republike Slovenije pripravila Program spodbujanja obmejnih problemskih območij, ki naj bi povezal in uskladil prizadevanja vseh ministrstev pri razvoju teh območij. Pri podpori priprave programa smo izhajali iz dosedanjih izkušenj spodbujanja manj razvitih območij, v želji po čimbolj celostni obravnavi pa smo naslavljali kakovost bivanja, gospodarski razvoj, dostopnost storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, demografske spremembe, trajnostni razvoj, trajnostno mobilnost, čezmejno sodelovanje ter celoten razvojni oziroma sistemski okvir spodbujanja razvoja posameznih območij. Glavni namen je bil odgovoriti, kako je možno celovito spodbuditi razvoj obmejnih problemskih območij. Da bi sistem spodbujanja obmejnih problemskih območij čimbolj prilagodili potrebam posameznih občin, smo najprej izdelali tipologijo teh območij, kar nam je omogočalo primerjavo območij med sabo in zlasti z drugimi občinami v Sloveniji.