Diplomska naloga se ukvarja z evolucijo mita o don Juanu, ki jo prikaže na primeru drame Seviljski zapeljivec in kamniti gost španskega baročnega avtorja Tirsa de Moline in male tragedije Kamniti gost A. S. Puškina. Pregovorno mitološko naravo don Juana potrdi strukturalna analiza. Za bistvene ponavljajoče se elemente (invariante), ki določajo strukturo mita o vélikem zapeljivcu, se izkažejo trije: mrtvec, junak/protagonist in ženski liki. Prva literarna verzija mita o don Juanu Seviljski zapeljivec in kamniti gost, ki med literarnimi zgodovinarji še dandanes buri duhove zavoljo svoje nedorečenosti na področju avtorstva, kronološke umestitve ter virov, iz katerih nastane, z vidika evolucije mita predstavlja t. i. predmitološko fazo, v kateri se oblikuje baročni mit. Spremembe, ki jih v zgodbo o vélikem zapeljivcu vnašajo kasnejše, predvsem italijanske in francoske verzije, zamajejo strukturo mita o don Juanu in povzročijo (prvo in drugo) demitologizacijo. Mozartova interpretacija mit prerodi in povzroči remitologizacijo oz. rojstvo novega, romantičnega mita. Romantični mit je tista faza v evoluciji, ko o mitološki naravi don Juana ni več nobenega dvoma. Eden izmed predstavnikov romantične interpretacije je tudi A. S. Puškin. Véliki ruski pesnik in pisatelj v svoji literarni mojstrovini Kamniti gost dinamizira tradicionalne elemente donjuanovskega sižeja in ustvari individualne značaje, 'žive' like. Z novimi literarnimi prijemi obenem preseže literarne okvire obdobja, v katerem ustvarja, in položi temelje novi, realistični poetiki.

V diplomski nalogi obravnavam fosilni plaz Razdrto. Gre za enega največjih plazov v Sloveniji. Nahaja se v zahodnem delu Slovenije in sicer na južnem pobočju Nanosa. Dolžina plazu je okoli 1570 m, širina pa okoli 500 m (na območju hitre ceste Razdrto - Vipava je njegova širina okoli 540 m). Zgornji odlomni rob plazu je nastal približno 400 m južno od strmo odrezanega roba Pleše. Plaz se nadaljuje navzdol in zajema hitro cesto Razdrto - Vipava ter magistralno cesto. Njegov narivni rob pa se konča približno 400 m pod magistralno cesto. Glede na podatke vrtin, izrisanih profilov ter izrisane drsne ploskve, sem ugotovila, da ima plaz Razdrto zelo globoko in položno drsno ploskev. Zaradi tega pri kartiranju nisem opazila nobenih geomorfoloških značilnosti za plazenje. Na samo morfologijo terena pa je veliko vplivala tudi starost plazu, ki znaša približno tisoč let. Starost sem določila glede na velikost zgornje odlomne razpoke in glede na to, da se plaz premika približno 2-3 cm/leto. Pri samem inženirsko - geološkem kartiranju ni bilo možno natančno določiti obliko plazu, zato sem za bolj natančno določitev oblike fosilnega plazu Razdrto uporabila fotogeološko obdelavo in analizo digitalnega modela. Z metodo približne ocene premika površja pred plazenjem in z nastankom plazenja sem približno določila kakšni so bili verjetni premiki površja na območju plazu. Metoda je dala dobre verjetne rezultate, saj je na njeni osnovi mogoče sklepati v katerem delu plazu so bili največji premiki. Plaz je postal zanimiv za raziskave, ker poteka čez traso hitre ceste in nanjo tudi zelo vpliva. Glede na to, da plaz večinoma sestavljajo apnenčevi pobočni grušči, ki so za vodo prepustni, sklepam, da je plaz močno odvisen od padavin. Vsako daljše obdobje padavin lahko povzroči večje premike in s tem močno vpliva na nastanek poškodb na trasi hitre ceste. Z gradnjo trase hitre ceste so odkopali velik del narivnega robu plazu in s tern zmanjšali stabilnost plazu. To pa je omogočilo, da plaz ni imel več dovolj velike opore in se je začel ponovno premikati.