Inzulinska rezistenca je eden od pomembnejsih faktorjev, ki lahko privedejo dorazliènih resnih obolenj, kot so sladkorna bolezen tipa 2, kardiovaskularna obolenja in po mnenju nekaterih avtorjev tudi sindrom policistiènih jajènikov.Eden od vzrokov za nastanek inzulinske rezistence je spremenjena aktivnost 11ß-hidroksisteroid-dehidrogenaze 1, ki pretvori neaktiven kortizon v aktivno obliko, kortizol. Opravljenih je bilo ze nekaj raziskav o vplivu encima 11ß-hidroksisteroid-dehidrogenaze 1 na debelost in inzulinsko rezistenco, vendar se ugotovitve le-teh razlikujejoČ Nekateri zagovarjajo domnevo, da gre za poveèano ekspresijo gena za ta encim, drugi pa ugotavljajo,da je vzrok v polimorfizmu samega gena HSD11B1, ki spremeni aktivnost encima.V nasi raziskavi smo zeleli ugotoviti, ali je polimorfizem IVS3+53_54insA v 3. intronu gena HSD11B1, povezan z nastankom inzulinske rezistence. V klinièni raziskavi je sodelovalo 69 bolnic s sindromom policistiènih jajènikov, saj je pojavnost inzulinske rezistence pri teh zenskah poveèana. Kontrolna skupina je obsegala 16 zdravih zensk. Ugotavljali smo prisotnost polimorfizma IVS3+53_54insA pri preiskovankah. Preuèevani del gena smo pomnozili v reakciji verizne polimerizacije, sledila je analiza polimorfizmov dolzin restrikcijskih fragmentov. Obe metodi smo morali pred zaèetkom dela optimiratiČ Pri PCR smo doloèili optimalno koncentracijo Mg-ionov, ki je znasala 2,5 mM, za uspesno RFLP-analizo pa je bila optimalna kolièina encima Xcm I 1,5 enote. Preiskovankam smo doloèili tri genotipeČ insA-ž-, insA+ž- in insA+ž+. Izraèunali smo genotipske frekvence za celotno skupino 85 preiskovankČ insA-ž-ČinsA+ž-ČinsA+ž+=64,7Č 34,1Č1,2 %, nato pa se loèeno za bolnice z inzulinsko rezistencoČ insA-ž-ČinsA+ž-ČinsA+ž+ =63,6Č36,4Č0 % in za kontroleČ insA-ž-Čins+ž-ČinsA+ž+=70Č30Č0 %. Alelne in genotipske frekvence med bolnicami in kontrolami smo primerjali s Ž2-testom (aleliČ p=0,743, genotipiČ p=0,711). Zakljuèili smo, da se stevilo alelov z insA+ž oz. genotipov insA+ž- ne razlikuje statistièno znaèilno med bolnicami in kontrolami.V nadaljevanju smo s Kruskal-Wallisovim testom preverjali ali jegenotip povezan z nastankom inzulinske rezistence oz. z zanjo znaèilnimi biokemijskimi parametri (glukoza na tesèe, inzulin na tesèe, glukoza po OGTT, HOMA indeks, holesterol, LDL, HDL, trigliceridi, obseg pasu, teza in BMI indeks). Ugotovili smo, da genotip ni statistièno znaèilno povezan z nastankominzulinske rezistence in prav tako ne z vrednostmi preuèevanih biokemijskih parametrov.

Sindrom policistiènih jajènikov (PCOS) je endokrina motnja, ki prizadene 5-10%zensk vseh ras in narodnosti. Klinièno se kaze kot hiperandrogenizem in kronièna anovulacija. Je najpogostejsa hormonska motnja med zenskami v rodni dobi in vodilni razlog za zensko neplodnost. Simptomi in njihova jakost se medbolnicami moèno razlikujejo. Etiologija PCOS je multifaktorska in poligenska. Velik delez bolnic ima inzulinsko rezistenco (IR). Inzulinska rezistenca oznaèuje stanje z zmanjsano odzivnostjo tkiv na inzulin, ki lahko nastane na katerikoli stopnji inzulinskega signaliziranja. Predvidevajo, da jeeden od pomembnih dejavnikov kroniènih obolenj, kot so sladkorna bolezen tipa 2, kardiovaskularna obolenja in PCOS. S peroksisomskim proliferatorjem aktiviran receptor (PPAR ) je jedrni receptor, ki igra kljuèno vlogo pri metabolizmu lipidov, regulira izrazanje genov za proteine, odgovorne za privzem PMK in je nujno potreben za diferenciacijo in prezivetje adipocitov. Agonisti PPAR - tiazolidindioni izboljsajo obèutljivost tkiv na inzulin in lipidemièni profil pacientov z diabetesom tipa 2. V nasi studiji smo preiskovali povezanost toèkovnih polimorfizmov -681C>G (rs10865710), Pro12Ala (rs1801282) in -689C>T (rs7649970) v genu PPARG s kliniènimi in biokemiènimi kazalci IR in PCOS na populaciji 134 bolnic s PCOS in 107 zdravihpreiskovank. DNA preiskovank smo pomnozili z verizno reakcijo s polimerazo in jo genotipizirali z analizo polimorfizmov dolzin restrikcijskihfragmentov. Ugotovili smo, da se genotipske in alelne frekvence za posamezen polimorfizem med bolnicami s PCOS ter zdravimi preiskovankami znaèilno ne razlikujejo. Alel 12Ala je bil znaèilno povezan z nizjo plazemsko glukozo na tesèe. Alel -689T je bil mejno znaèilno povezan z visjimi vrednostmi LH in nizjimi vrednostmi FSH, kar poveèuje tveganje za pojav PCOS. Oba alela sta bila nakazano povezana z nizjimi serumskimi koncentracijami SHBG, kar ima za posledico moènejse delovanje androgenov na tkiva in favorizira razvoj PCOS. Preuèevani polimorfizmi so v vezalnem neravnovesju. Diplotip, ki ima na obeh kromosomih mutiran alel -681G, ima glede na nemutirandiplotip znaèilno visji plazemski FSH in s tem manjse tveganje za pojav hormonskih motenj, povezanih s PCOS.