Kost se vse zivljenje gradi in razgrajuje. Proces prenove kosti imenujemo remodelacija. Razgradnja kosti poteka z osteoklasti, za tvorbo nove kosti pa so odgovorni osteoblasti. V primeru neravnovesja med gradnjo in razgradnjo kosti, v korist razgradnji, nastane osteoporoza. Osteoporoza je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije sistemska bolezen skeleta, pri kateri se gostota mineralov kosti (BMD) zmanjsa za veè kot 2,5 standardni deviaciji od najveèje BMD, dosezene v odrasli dobi.Z odkritjem osteoprotegerina (OPG) leta 1997 in kasnejso identifikacijo njegovega liganda (RANKL) so pripomogli k razumevanju molekularnega mehanizma diferenciacije in aktivacije osteoklastov.Studije kazejo, da je ligand receptorja za aktivacijo jedrnega dejavnika kapa B (RANKL) dejavnik, potreben za konèanje osteoklastogeneze ter,da je stevilo aktivnih osteoklastov uravnavano z razmerjem med RANKL in OPG. Osteoprotegerin z inhibicijo uèinkov tega liganda inhibira dozorevanje indelovanje osteoklastov, pospesuje njihovo apoptozo in na ta naèin prepreèujeizgubo kostne mase. To kaze na to, da je OPG gen mozen kandidat genske regulacije kostne mase.Namen nasega dela je bil poiskati morebitne spremembe v drugem delu promotorja gena za osteoprotegerin. Ta odsek gena smo razdelili na dva priblizno enako dolga dela ter ju poimenovali kot OPG PR1 in OPG PR2. Za vsak odsek posebej smo optimizirali reakcijo veriznega pomnozevanja (PCR-reakcijo) in nato doloèili optimalne pogoje analize konformacijskih polimorfizmov enoveriznih DNA (SSCP-analize), ki soČ 8% (mžv) poliakrilamidni gel (37Č1) brez glicerola, 9°C in 20W za OPG PR1 in OPG PR2. Za oba odseka se je izkazal najustreznejsi nanasalni pufer z nizko ionsko moèjo (LIS). Z izbranimi pogoji smo pri OPG PR1 odkrili dva naèina potovanja, ki smo ju oznaèili kot A in B. S sekvenèno analizo smo ugotovili, da pri vzorcih z naèinom potovanja A ni sprememb v nukleotidnem zaporedju, pri vzorcih z naèinom potovanja B pa smo ugotovili spremembo TrG na mestu -861 (glede na prvo mesto zaèetka transkripcije). V odseku OPG PR2 z SSCP-analizo nismo ugotovili nobenih sprememb.Dobljene rezultate za OPG PR1 smo nato statistièno obdelali. S c2- testom smo pri stopnji tveganja a = 0,1 ugotovili,da se frekvence genotipov med osteoporoznimi bolnicami in preiskovankami brez osteoporoze ne razlikujejo. Prav tako z uporabo t-testa nismo uspeli dokazati povezanosti genotipa TG z BMD in Z-vrednostjo vretenc. Iz tega sklepamo, da omenjena sprememba ni znaèilna za bolnice z osteoporozo.

Proces gradnje in razgradnje kostnega tkiva, ki poteka vse zivljenje, imenujemo kostna remodelacija. Resorpcija kostnine poteka z osteoklasti, za tvorbo pa so odgovorni osteoblasti. Pri zdravih ljudeh je proces uravnotezen, v primeru neravnovesja pa lahko pride do poveèanja (osteopetroza, piknodizostoza) ali zmanjsanja kostne mase (osteoporoza, osteomalacija) Pri resorpciji kostnine osteoklasti v resorpcijsko lakuno sprosèajo proteolitiène encime, ki razgrajujejo organske sestavine kostnega tkiva. Med njimi ima pomembno vlogo katepsin K, ki spada v skupino lizosomalnih cisteinskih proteaz. Po aktivaciji osteoklastov se katepsin K sprosti iz lizosomov v resorpcijsko lakuno, kjer se v kislem pH okolju pretvori v zrelo (aktivno) obliko. Gen, ki kodira katepsin K, oznaèujemo s CTSK in se nahaja na kromosomu1q21. Morebitne spremembe v promotorju tega gena bi lahko vplivale nanjegovo izrazanje in posledièno na intenzivnost kostne resorpcije. V raziskavo smo vkljuèili 130 preiskovancev, in sicer 60 pomenopavznih osteoporoznih bolnic, 49 bolnikov, operiranih na kolku zaradi artroze ali osteoporoze, in 21 zdravih pomenopavznih zensk. Zaradi velikosti promotorja smo reakcijo verizne polimerizacije (PCR) izvedli v dveh delih. V prvem smo pomnozevali odsek CTSK-PR1, v drugem pa CTSK-PR2. Nato smo pomnozene vzorce pregledali na prisotnost genskih sprememb z analizo konformacijskih polimorfizmov enoveriznih DNA (SSCP). Oba odseka smo analizirali na 8 % poliakrilamidnem gelu (37Č1) brez glicerola z uporabo LB nanasalnega pufra. Zaodsek CTSK-PR1 smo izvedli elektroforezo pri 20oC, za CTSK-PR2 pa pri 9oC. Analiza pri izbranih pogojih ni pokazala razliènih vzorcev potovanja, iz èesarje bilo mogoèe sklepati, da v tem delu CTSK gena ni sprememb v nukleotidnem zaporedju. Z dvakratno sekvenèno analizo nakljuèno izbranih vzorcev (po dva vzorca za vsak odsek) smo to domnevo tudi potrdili. Na podlagidobljenih rezultatov tako lahko potrdimo odsotnost genskih sprememb v tem delu promotorja pri izbrani skupini preiskovancev.