Termoelektrarna Toplarna Ljubljana bo srednje težko kurilno olje, ki ga uporablja za zagon in oljno podporo parnih kotlov na premog glavnega pogonskega objekta in pogon vročevodnih in parnih kotlov vršne kotlarne nadomestila z ekstra lahkim kurilnim oljem. Potrebna bo prilagoditev obstoječih transportnih in skladiščnih zmogljivosti zahtevam ekstra lahkega kurilnega olja. Nameravana spremembo v obratovanju naprave je povezana z njenim delovanjem in lahko vpliva na okolje. Zaradi tega jo mora upravljavec v skladu s 77. členom Zakona o varstvu okolja pisno prijaviti ministrstvu. Prijava mora vsebovati opis spremembe in strokovno oceno njenih vplivov na okolje. Strokovna ocena vplivov na okolje zamenjave rabe srednje težkega kurilnega olja z ekstra lahkim kurilnim oljem v Termoelektrarni toplarni Ljubljana obsega opis in oceno obstoječega stanja okolja, opis nameravanega posega, opis in oceno pričakovanih vplivov na okolje, preprečevanje nesreč in njihovih posledic, omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter sklepno oceno. Načrtovane spremembe bodo predvidoma pozitivno vplivale na kakovost zraka, le v izjemnih primerih pa bodo povzročale zanemarljive vplive na hrup in ravnanje z odpadki ter imele zmerne vplive na tla in podtalnico.

Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.

Zaradi izteka življenjske dobe enot PBl-3 je TE Brestanica pristopila k projektu izgradnje štirih novih plinskih blokov skupne izhodne električne moči do 212 MW (približno 530 MW vhodne toplotne moči ob predvidenem 40 % izkoristku novih plinskih turbin) oziroma 509 MW skupne električne moči vseh naprav na območju TE Brestanica, glede na izvedene študije, v smislu možnosti izvoza električne energije v elektroenergetski sistem Republike Slovenije. Izgradnja štirih novih plinskih blokov bo pripomogla k zanesljivejšemu obratovanju in s tem zanesljivejšemu zagotavljanju sistemskih storitev za sistemskega operaterja prenosnega omrežja in zanesljivejšemu napajanju nujne lastne rabe NEK. Projekt bo skladno z predinvesticijsko zasnovo in idejnim projektom izpeljan v dveh fazah: FAZA 1: postavitev dveh novih plinskih turbin razreda moči po 50 MW (PB 6 ln PS 7), ki bosta v popolnosti omogočali in zagotavljali napajanje nujne lastne rabe NEK ter pokrivali del potreb po terciarni regulaciji ter FAZA II: postavitev še dveh enakih plinskih turbin (PSS in PB9), v kolikor se bodo potrebe po terciarni regulaciji v sistemu bistveno povečale. Poleg izgradnje novih blokov bodo iz obratovanja izločeni tudi pani kotli WB 1-3 in parni turbini TA 1 ln 2. Razlog za izločitev je povečane napredovanje korozije, do katerega je prišlo zaradi zmanjšanja števila zagonov in obratovalnih ur omenjenih naprav. Posledično bo iz obratovanja izločen tudi hladilni stolp, ki sicer ne bo več del energetske infrastrukture, temveč bo služil kot zalogovnik požarne vode. Zgornji del hladilnega stolpa se bo ohranil kot del arhitekturne podobe termoelektrarne, v smislu simbolnega pomena za tovrstne elektrarne. S 77. členom Zakona o varstvu okolja je predpisana obveznost obveščanja upravljavca naprave o vsaki nameravani spremembi v obratovanju naprave, ki je povezana z delovanjem ali razširitvijo naprave, ki lahko vpliva na okolje. Skladno s 77. členom Zakona o varstvu okolja mora upravljavec pristojnemu organu poleg prijave posredovati tudi strokovno oceno o vplivih nameravane spremembe na okolje. V obravnavni strokovni oceni so analizirani vplivi izgradnje novih plinskih blokov na vse segmente okolja. Hkrati strokovna ocena s stališča vplivov na okolje obravnava tudi izločitev parnih kotlov WBl-3 in parnih turbinah TA 1 in 2 iz obratovanja.

Določitev vplivnega območja naprave zaradi njenega obratovanja je potrebna na podlagi Zakona o varstvu okolja. Na področju kakovosti zunanjega zraka se vplivno območje določi na osnovi modelsko pridobljenih rezultatov širjenja onesnaženja v zunanjem zraku. Nabor in priprava vhodnih podatkov, za zakonsko skladno modeliranje kakovosti zraka, se izdela na enak način kot ocena dodatne obremenitve zunanjega zraka, kar pomeni, da je potrebno ovrednotiti najvišji možen vpliv naprave. V študiji je bil pripravljen modelski izračun širjenja onesnaženja v zunanjem zraku iz podjetje Lafarge Cement d.o.o. za obdobje od 1.12.2010 do 1.12.2011, hkrati pa je bil izdelan pregled drugih izračunov širjenja onesnaženja, ki se navezujejo na obratovanje omenjenega podjetja. Iz rezultatov modelskih izračunov širjenja onesnaženja je razvidno vplivno območje podjetja.

Obstoječi DV 110 kV Maribor - Cirkovce 1 povezuje RTP Maribor z razdelilno transformatorsko postajo Cirkovce. Daljnovod je bil zgrajen leta 1954. Zaradi dotrajanosti daljnovoda je s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo nujna obnova daljnovoda. V okviru obnove na odseku od SM15 - RTP Cirkovce v dolžini 14,7 km se bo izvedla zamenjava stebrov in rekonstrukcija v dvosistemski daljnovod 2 x 110 kV. Nekatera stojna mesta stebrov se bodo nekoliko spremenila, vendar v okviru varovalnega pasu. Z obnovo se ohranja območje varovalnega pasu, ki znaša 15 m na vsako stran od osi daljnovoda. Obnova se bo izvedla na podlagi Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št 125/2004, 71/09,22/2010). V strokovni oceni so obdelani vsi vplivi na okolje,ki bodo posledica obnove obstoječega 110 kV daljnovoda Maribor - Cirkovce I. Iz ocene vplivov na vse sestavine okolja je razvidno, da je nameravani poseg obnove in obratovanja ob upoštevanju omilitvenih in zaščitnih ukrepov ter drugih opozoril v celoti sprejemljiv poseg v okolje. Potrebno je poudariti, da predmetna obnova daljnovoda zagotavlja trajnostni razvoj na področju oskrbe z električno energijo. Z obnovo daljnovoda bodo vzpostavljeni pogoji varne dobave električne energije in s tem pozitivni vpliv na socialno ekonomski razvoj.

Direktiva 2010/7S/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) s 1. januarjem 2016 za obstoječe velike kurilne naprave postavlja nove mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov ln skupnega prahu v odpadnih plinih. Te zaveze bo v svoj pravni red morala implementirati tudi Slovenija, s čimer bodo postale obvezujoče tudi za kurilno napravo glavnega pogonskega objekta Termoelektrarne Toplarne Ljubljana. Čas, v katerem se bo mogoče prilagoditi novim zahtevam, je razmeroma kratek in finančno obremenjen z investicijo v novo pllnsko-parno enoto. Ker se obstoječim pranim kotlom, od katerih je največji usposobljen za kurjenje lesne biomase, z letom 2016 ne bo mogoče odreči, saj bi se s tem v času večjih potreb po toploti pojavil primanjkljaj potrebnih zmogljivosti, je Termoelektrarna Toplarna ljubljana, d.o.o. pripravila program tehničnih ukrepov, ki vključuje tudi prigradnjo DeNO oziroma DeSONO naprave. Z njihovo realizacijo bodo emisijske koncentracije onesnaževal v dimnih plinih predvidoma leta 2018 najkasneje pa do sredine leta 2020 v celoti dosegle nivo, ki ga zahteva Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah. Časovni zamik doseganja novih predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak narekujejo nujnost vključitve parnih kotlov oziroma velike kurilne naprave glavnega pogonskega objekta Termoelektrarne Toplarne Ljubljana v prehodni nacionalni načrt, ki je ena od opcij, ki jo ponuja Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah. Ta omogoča ob ustrezno zmanjšanem obsegu proizvodnje,ki se ujema s postavljenimi kvotami emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in skupnega prahu, obratovanje do konca junija leta 2020. Na osnovi "Izvedbenega sklepa Komisije z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil glede prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah"/7S/EU je narejen prehodni nacionalni načrt za Termoelektrarno Toplarno Ljubljana, d.o.o. Načrt opredeljuje letne zgornje meje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu v obdobju med 1. januarjem 2016 in 30. junijem leta 2020. Zahtevane vrednosti so vnesene v tabele, ki bodo sestavni del skupnega državnega prehodnega nacionalnega načrta, ki ga mora Republika Slovenija posredovati Komisiji najkasneje do 1. januarja 2013. Na osnovi določenih zgornjih mej emisij snovi v zrak iz prehodnega nacionalnega načrta in ob predpostavki, da bo Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. v obdobju 2016-2020 uporabljala gorivo enakih povprečnih lastnosti kot v letih 2002-2010 in da bodo razmerja med proizvedenimi količinami ogrevne toplote, električne energije in tehnološke pare enaka kot v preteklih devetih letih 2002-2010, je ocenjen vpliv izvajanja prehodnega nacionalnega načrta na obseg proizvodnje.

Umeščanje daljnovodov v prostor je zahteven in dolgotrajen proces, vezan na več zakonodaj, ki obsegajo naslednja področja: prostorsko načrtovanje, varstvo okolja in zdravja prebivalstva, varovanje in ohranjanje narave, graditev objektov. Analiza okoljske problematike pri umeščanju elektroenergetske infrastrukture v prostor obsega obravnavo veljavnih zakonskih predpisov, ki odločajo o postopkih celovite presoje vplivov na okolje in sprejemljivosti posegov v prostor, ki vključujejo ocene vplivov na vse sestavine okolja, omilitvene ukrepe in projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije. Umeščanje vsakega daljnovoda v prostor spremljajo specifične okoljske omejitve, ki so v največji meri povezane z značilnostmi lokacije načrtovanih tras, zato je pri izboru najustreznejše variante trase potrebno ovrednotiti vplive na vse prvine okolja, ki jih lahko delimo v naslednje sklope: družbene prvine, prostorske prvine, okoljske prvine, naravne prvine. Izdelan model za ocenjevanje izvedljivosti različnih variant in izbor najustreznejše variante zajema vplive na vse sestavine okolja. Obravnava pa še ocenjevanje dodatnih vidikov, ki odločajo o izvedljivostib izgradnje daljnovodov na predvideni trasi: omejitve v prostoru, ranljivost prostora, ustreznost okoljskih prvin na območju trase, tehnična izvedljivost izgradnje ali rekonstrukcije daljnovoda.

V okoljskem elaboratu so obdelani vsi vplivi na okolje nameravanega posega v prostor, obnove odseka obstoječega enosistemskega daljnovoda DV 110 kV Brestanica - Hudo v dvosistemski 110 kV daljnovod, katerega lastnik in upravljavec je Elektro-Slovenija, d.o.o. Vplivi na okolje so opredeljeni za odsek daljnovoda, in sicer od vključno stoj nega mesta 84 do vključno stojnega mesta 102 v dolžini 6,1 km. Obravnavni odsek daljnovoda je načrtovan na območju mestne občine Novo mesto in občine Šmarješke Toplice, od Družinske vasi do Bajnofa pod Trško Goro in je predmet državnega prostorskega načrta. Analiza vplivov na okolje zajema vse predlagane variante poteka trase daljnovoda s ciljem določitve variante poteka, ki je z okoljskega stališča najsprejemljivejša. Daljnovod 110 kV Brestanica - Hudo v celoti zajema 119 stojnih mest in povezuje Termoelektrarno Brestanica in razdelilno postajo Hudo pri Novem mestu. Elaborat obravnava vplive nameravanega posega na kakovost površinske vode, podtalnice, tal, kakovost zunanjega zraka, vidno okolje in krajinske značilnosti, kulturno dediščino, naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja ter območja Natura 2000, ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate, nastajanje in ravnanje z odpadki, svetlobno in toplotno onesnaževanje, vibracije ter družbeno sprejemljivost posega na okolje. Vplivi nameravanega posega na segmenta varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in varstvo pred hrupom so obdelani ločeno, v poročilu z naslovom Poročilo o vplivih na okolje za državni prostorski načrt za del rekonstrukcije DV 2 x 110 kV Brestanica - Hudo, Elektromagnetna sevanja in hrup, VENO 2727/1. Nameravani poseg rekonstrukcije in kasnejšega obratovanja 6,1 km dolgega odseka (od vključno stojnega mesta 84 do vključno stojnega mesta 102) enosistemskega daljnovoda DV110 kV Brestanica - Hudo v dvosistemski 110 kV daljnovod je v celoti sprejemljiv poseg v okolje. Z okoljskega stališča je najprimernejša izbira poteka trase skladno z Varianto 1, ki predstavlja potek trase načrtovanega dvosistemskega 110 kV daljnovoda severno in vzporedno z obstoječim dvosistemskim DV 2 x 110 kV Krško - Hudo, in sicer tik ob njem ter odstranitev obstoječega enosistemskega DV 110 kV Brestanica - Hudo na celotnem obravnavanem odseku in sprostitev prostora v njegovem varovalnem pasu.