Pričujoča doktorska disertacija obravnava področje heterogenih informacijskih sistemov. Množica programskih aplikacij je heterogena če pred njihovo združitvijo v skupen informacijski sistem ugotovimo, da se aplikacije razlikujejo v programski arhitekturi, komunikacijskih protokolih in/ali predstavitvi podatkov. Spričo splošne medpovezljivosti in naraščajoče medopravilnosti lahko na heterogen sistem naletimo v primeru, kjer vsaj dve organizaciji sodelujeta na skupnem projektu. Obstoječe rešitve, skupno programsko orodje, integracija s standardom, predpostavljajo odpravo razlik pred zagonom sistema. V disertaciji obravnavamo heterogenost kot lastnost sistema in definiramo strukturno, semantično in funkcionalno disharmonijo, ter predlagamo metodologijo DRAGOn (Disharmonija ter njeno Reševanje z AGenti in Ontologijo). Predlagana metodologija se osredotoča predvsem na dinamično reševanje strukturne in semantične disharmonije pri čemer aplikacijam v sistemu omogoča lasten pogled na podatke. Bistvena novost metodologije je definicija konceptualizacije disharmonije (Ontologija Disharmonije) in uporaba agentov. Ontologija disharmonije je zapisana v jeziku DAML-OIL. Agenti uporabljajo ontologijo disharmonije za razreševanje strukturnih in semantičnih razlik med aplikacijami v sistemu. Agenti za komunikacijo uporabljajo skupen komunikacijski prostor, ki temelji na tehnologiji GigaSpaces (Java Jini/RMI). Predlagan mediatorski sistem je inkrementalen ker agentom dovoljuje kreiranje lokalne ontologije, t.j. skladišča konceptov, ki jih razberejo iz podatkov posameznih aplikacij. Aplikativnost metodologije DRAGOn se pričakuje predvsem v informacijskih sistemih z bogato izmenjavo podatkov. To je predvsem področje modeliranja inženirskih produktov. življenjski cikli modelov inženirskih produktov (gradbeništvo, strojništvo, itd.) vsebujejo opravila, ki manipulirajo s podatki s kompleksno strukturo in semantiko.

V delu podajamo novo metodologijo sodeobnega zajemanja podatkov iz realnega cestno-prometnega prostora. Nova metodologija omogoča ugotavljanje vrednosti hitrosti v realnih razmerah na posebnih cestnih odsekih. Podatkovno bazo, dobljeno na ta način, tvorijo podatki o ternutnem nahajanju vozil na določenemmerilnem odseku ceste, aktualni prometni obremenitvi in strukturi prometnega toka, o zasedenosti vozil, o registrskem območju oz. državi, iz katere je vozilo itd. Podatke je možno navezati na že obstoječo bazo cestnih podatkov RUC-a. Predlagamo uvajanje na celotnem slovenskem cestnem omrežju.