V študiji je izdelana prognoza porabe električne energije in koničnih obremenitev do leta 2025 za območje javnega podjetja Elektro Primorska in to od globalne prognoze podjetja do prognoz po manjših območjih, oblikovanih skladno s potrebami študij razvoja elektroenergetskega razdelilnega (SN) omrežja. Trendi rasti globalne prognoze so usklajeni s trendi rasti v drugih evropskih državah, ob upoštevanju dejanskega preteklega razvoja in strukture odjema na območju Primorske.

PRIMERJAVA MALIH IN VELIKIH ELEKTRARN, UPRAVICENOST MALIH ELEKTRARN.

OPREDELITEV POJMA MALE ELEKTRARNE,POMEN IN UPRAVICENOST GRADNJE.

Študija proučuje zanesljivost napajanja mesta Ljubljane. Z modelom srednjenapetostnega omrežja je ugotovljena optimalna razporeditev obremenitev med distribucijskimi razdelilnimi postajami RTP. Izhodišče predlaganih variant visokonapetostnega 110 kV omrežja je dvostransko napajanje RTP, kar omogoča zanesljivo in kvalitetno napajanje v primeru havarij na 110 kV omrežju. Tehnično in ekonomsko je obdelano več možnih variant razvoja 110 kV omrežja na območju Ljubljane. V zaključkih študija predlaga najugodnejše rešitve.

V študiji sta obdelana koncepta dolgoročnega razvoja transformacije 110/20 kV in razvoj razdelilnega omrežja na območju Črnuče - Domžale - Kamnik, ki je S del napajalnega območja DE Elektro-Ljubljana okolica. Raziskava temelji na prognozi, sprejeti kot izhodišče za vse omrežne raziskave na območju Javnega podjetja Elektro Ljubljana, s posebej izdelano prognozo za 224 največjih upravičenih odjemalcev in z upoštevanjem razvojnih razlik med regijami pri prognozi za ostale odjemalce. Dinamika razvoja omrežja in transformacije je obdelana do horizontnega leta 2005.

V študiji je obdelan koncept dolgoročnega razvoja transformacije 110/20(10) kV ob upoštevanju obstoječe transformacije 35/10 kV in 10/120 kV ter bodočega opuščanja 35 kV napetosti, podana je vključitev RTP 110/SN v 110 kV omrežje. Obdelan je tudi razvoj SN (20 in 10 kV) razdelilnega omrežja Slovenske obale z zaledjem, to je območja, ki sovpada s PE Koper in del Javnega podjetja Elektro Primorska. Raziskava temelji na prognozi, sprejeti kot izhodišče za vse omrežne raziskave na območju JP Elektro Primorske, ki upošteva v globalu dolgoletno 2% letni porast. Dinamika razvoja je obdelana do horizontnega leta 2025.

Elaborat je izdelan kot sestavni del strokovnih gradiv za pripravo prostorskega plana RS s področja infrastrukture - elektroenergetski sistem, katerega celotna vsebina je razvidna iz Specifikacije projektne naloge, podanev poglavju A. V njem sta obdelani poglavji B. Analiza stanja in C. Trendi razvoja. V obeh poglavjih so obravnavani energetski pokazatelji ter problematika uporabe prostora in drugih vplivov elektroenergetskih objektov na okolje. Analiza stanja je izdelana prvenstveno na osnovi obdobja 1985-1994. Trendi razvoja so prikazani za obdobje 1995-2020. Upoštevajo izhodišča iz Resolucije o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki je ob zaključevanju tega elaborata v obravnavi v DZ RS ter Strokovne osnove, ki so bile podlaga za pripravo Resolucije.

V študiji je obdelan koncept dolgoročnega razvoja transformacije 110/SN z navedbo vključevanja RTP v 110 kV omrežje ter razvoj razdelilnega omrežja na območju Vojnik-Šentjur-Rogaška Slatina, ki organizacijsko sodi v PE Celje znotraj Javnega podjetja Elektro Celje. Raziskava temelji na prognozi sprejeti kot izhodišče za vse omrežne raziskave na območju Javnega podjetja Elektro Celje, ki upošteva v globalu podvojitev porabe v 30-tih letih (povprečni letni prirast je 2,3%). Dinamika razvoja je obdelana do horizontnega leta 2025.

V študiji je obdelan koncept dolgoročnega razvoja transformacije 110/20 kV in 35/20 kV ter 20 kV razdelilnega omrežja na območju zgornje Gorenjske, ki sovpada s pasovno enoto (PE) Elektro Žirovnica in organizacijsko sodi v Javno podjetje Elektro Gorenjska. Raziskava temelji na prognozi, sprejeti kot izhodišče za vse omrežne raziskave na območju Javnega podjetja Elektro Gorenjska, ki upošteva v globalu podvojitev porabe v 30-tih letih. Dinamika razvoja je obdelana do horizontnega leta 2025.