Diese Studie analysiert die Möglichkeit der Einbindung von Windkraftanlagen Hrpelje und Petrinjski kras, deren Gesamtinstallierungsleistung 150MW betragt,in das bestehende 110kV Netz zwischen das Umpsannwerk Divača 400/220/110kV und das Umspannwerk Koper 110/20 kV. Dabei wird die Konfiguration des Ubertragungsnetzes von Primorska und des gesamten slowenischen Elektrizitatsversorgungssystems im Jahr 2010 berücksichitigt, woman erwarten kann, das die Windkraftanlagen zusammen mit dem neuen Umspannwerk 20/110 kV Petrinje fertiggestellt werden. Das Umspannwerk Petrinjesollte sich an die Freileitung 1x11OkV Divača-Koper einmaschen. Gefertigt sind auch Netzanalysen ilir verschiedene Betriebszustfu1de nach dem N-1 Kriterium. Dabei wird auch die Einbindung des Pumpspeicherkraftwerks (PSW)Avce in das 110kV Umspannwerk von Severna (Nord) Primorska berücksichtigt und noch die Möglichkeit 80MW in das Gebiet Milje (Trieste) uber 110kV Kabelleitung Dekani-Milje (Žavlje) zu exportieren. Auf Grund der Netzanalysen und Betriebsbeschränkungen in verschiedenen Betriebsregimen sind Ergebnisse gegeben, die unter dem Aspekt der Energetik den Einfluss von Windparkseinbindung auf die Situation im slowenischen Energieversorgungsnetz erhellen. Der Schwerpunkt liegt atif dem Ubertragungsnetz zwischen Divača und Koper und atif der Transformation im Umspannwerk Divača.

V študiji so raziskani različni vidiki, ki utemeljujejo potrebo po vključitvi dodatnega - drugega transformatorja 400/110 kV v RTP Okroglo. Tako energetske razmere, kot vpliv na kakovost napetosti v omrežju in ocena stanja in zanesljivost obratovanja obstoječega 400/110 kV transformatorja T411. V prvem delu študije je podan bodoči razvoj tranformacije v RTP Okroglo, ki temelji na dolgoročnem razvojnem planu celotnega EES-a Slovenije do leta 2025, vključno z razvojem distribucijskega napajalnega 110 kV omrežja in načrtovanimi interkonekcijskimi vodi. Podrobneje so analizirana različna obratovalna stanja v prenosnem omrežju na območju med Ljubjano in Gorenjsko, pri čemer so upoštevane možnosti izgradnje nove 110 kV povezave med Kamnikom in Primskovim. Rezultati analiz so pokazali, da bi lahko z ojačitvijo transformacije v RTP Okroglo, dolgoročno in ob boljši kakovosti zagotovili tudi zanesljivejše napajanje celotnega Ljubljansko-Gorenjskega območja. V drugem delu študije so izračunane kratkostične razmere po vključitvi drugega transformatorja v RTP Okroglo. Raziskan je vpliv drugega tranformatorja na kakovost napetosti. Narejene so simulacije za parameter kakovosti napetosti, ki je trenutno najbolj problematičen na tem območju, hitre napetostne sremembe (fliker). Raziskanih je več variant mogočih obratovalnih stanj omrežja in podan je vpliv vključitve drugega transformatorja na parameter fliker v omrežju. V tretjem delu študije je podan celovit prikaz stanja obstoječega transformatorja T 411, izdelan na osnovi fizikalno-kemijske-električne diagnostike Elektroinštituta Milan Vidmar kot tudi dodatnih strokovnih ocen inštituta CEZI, Italija ter prof. dr. Lenassija, FE Ljubljana. Stanje transformatorja je ocenjeno kot zelo slabo, zaradi toplotnih anomalij, lokalne razkrojenosti papirne izolacije navitij, visoke vlažnosti papirne izolacije in kritične razkrojenosti oljne izolacije. Funkcionalno v dielektričnem pogledu je sicer še sposoben za obratovanje vendar je njegova zanesljivost obratovanja zelo zmanjšana zaradi velike nevarnosti mehanskih poškodb papirne izolacije in posledično hitrega dielektričnega zloma, ob minimalnih prenapetostnih, kratkostičnih in mehanskih preobremenitvah ali na hitričh temperaturnih spremembah (vklop, izklop). Zato je za zagotovitev normalne zanesljivosti transformacije 400/110 kV nujno čim prej pridobiti novi nadomestni transformator. Glede na preverjeno stanje ostalih dveh enakovrstnih transformatorjev 400/110 kV v EES, v primeru havarije T 411 v RTP Okroglo, ni možnosti nadomestitve s katerim od obstoječih transformatorjev.

V študiji je analizirana vkjučitev vetrnih polj Volvja reber, Vremščica in Selivec skupne inštalirane moči 200 MW, ki naj bi se vključile v EES na 110 kV nivoju z novimi 110 kV vodi. Ob znanem načinu vključitve vetrnih polj in poštevnju načrtovane konfiguracije prenosnega omrežja Primoske ter celotnega EES-a Slovenije so za obdobje do leta 2020 izdelane omrežne analize za različna obratovalna stanja. Pri tem je upoštevana tudi vključitev ČE Avče v 110 kV omrežje severne Primorske. Na podlagi omreženih analiz in obratovalnih omejitev v različnih režimih obratovanja so podani izsledki, ki z energetskega vidika osvetljujejo vpliv vlključitve vetrnih polj na razmere v EES-u Slovenije, s poudarkom na prenosnem omrežju Primorske. Na podlagi podatkov o bremenitvah sistema in proizvodnji sistema hidroelektrarn ter vetrnih elektrarn so izdelane energetske analize umestitve proizvodnje VP Selivec in VP Vremščica v obremenilni diagram EES Slovenije. Poleg tega je analizirana tudi potrebna rezerva v sistemu ter njeni stroški. Modelirana je dinamika vetrnih elektrarn ter na podlagi tega izdelana dinamična sigurnostna analiza obratovanja VE. Na podlagi podatkov o vetrnih elektrarnah ter obratovalnega dela EES so ocenjeni vplivi teh enot na kakovost električne energije oz. napetosti. Predvsem so analizirani vplivi na nivo flikerja, na nivo harmonikov ter na relativne vrednosti sprememb napetosti.

V študiji so z energetskega vidika obravnavane možnosti vključitve vetrnih elektrarn v EE omrežje Primorske. Na različnih lokacijah naj bi se v obdobju 2005-2015-2020 zgradila polja vetrnih elektrarn, ki bi imela instalirane moči od 25 do 60 MW, takšne moči pa narekujejo vključitev v 110 kV omrežje. Hkrati se poraja tudi ideja o možnosti povezovanja omrežja Elektro Primorske s sosednjo Italijo. V tem smislu so definirane tri potencialne lokacije, kjer bi se omrežji lahko povezali in sicer na SN in 110 kV nivoju. S tem bi bilo možno zagotavljati obojestransko rezervo, oziroma izmenjavo električne energije med Elektro Primorsko in sosednjimi EE podjetji v Italiji. V analizah za obdobje do leta 2020, v katerih se obravnavata te dve problematiki je upoštevano 110 kV omrežje Primorske ter celotno prenosno omrežje Slovenije.

Po vključitvi RTP Krško v EES leta 2003 se je med enoletnim obratovanjem pokazalo, da je bil transformator 400/110 kV, 300 MV povprečno obremenjen z okoli 60 MVA, nivo obremenitev v različnih obratovalnih stanjih pa se povsem sklada s predhodnimi analizami, ki so bile narejene leta 2002. Med občasnimi izpadi edine TR enote v letu 2003 in 2004 ni bilo ogroženo pokrivanje obremenitev širše regije. Poraba in obremenitev v EES-u Slovenije narašča hitreje od napovedi, do sprememb pa prihaja tudi pri dinamiki izgradnje novih proizvodnih in prenosnih objektov. Z obzirom na pomembnost RTP Krško za širšo regijo Dolenjske, Bele krajine, Posavja in dela Zasavja ter za evakuacijo moči iz TE Brestanica, oziroma bodoče verige HE spdnje Save, vpršanje namestitve druge TR enote terja podrobnejše analize, s katerimi bo opredeljen skrajni rok za ojačitev transformacije ter njen učinek za zanesljivost in fleksibilnost obratovanja tega pomembnega objekta. Podrobne obratovalne analize so za obdobje do leta 2010 narejene na podlagi najnovejših izhodišč, izsledki le-teh pa so osnova za odločanje ivestitorja o utemeljenosti namestitve drugega transformatorja.

Liberalizacija proizvodnega elektroenergetskega sektorja in druge povezane spremembe v prenosnem in distribucijskem sektorju bodo v bližnji prihodnosti zelo spremenile nekatere ustaljene razmere v energetiki, posebno pa v elektroenergetiki. Proces liberalizacije je organizacijsko in logistično obsežni projekt, ki poteka tako v Sloveniji, povsod po Evropi, v ZDA in tudi skoraj povsod po svetu. Čeprav so osnovna načela liberalizacije nediskutabilna,jasna in preprosta in je tudi bodoče ciljno stanje jasno začrtano, pa vendarle vse postaje na tej poti niso povsem nedvoumno definirane. Pri tako obsežnem svetovnem procesu, ki je odvisen in povezan tudi na svetovni razvoj ekonomije in pa predvsem na trenutne svetovno-politične procese, je to tudi razumljivo. Proces tranzicije iz nekdanjih državno planiranih elektroenergetskih proizvodnih sistemov zato poteka v raznih delih sveta z različno hitrostjo in na različne načine. Na tej poti obstaja tudi možnost stranpoti, ki lahko trenutno ogrozi stanje zanesljivosti preskrbe prebivalstva in gospodarstva z električno energijo. Od začetka procesov liberalizacije v 90-tih letih prejšnjega stoletja se je zvrstilo kar nekaj takih kriz, najbolj razvpita je bila zagotovo Kalifornijska kriza leta 2001. Še večja nevarnost kot občasne - sicer zelo odmevne - krize pri prehodu v liberalizirani trg električne energije pa je izvedba navideznih, le nominalnih oziroma papirnatih reform. Pomembni dejavniki, faktorji, subjekti in interesne skupine, ki so v elektroenergetiki obstajale že v času pred reformami, seveda povsem legitimno izvajajo določene prilagoditve novim razmeram. V kolikor snovalci procesa liberalizacije ne predvidijo in eksplicitno ne prepovedo določenih potez subjektom na trgu električne energije, kot so pretirana koncentracija tržne moči in podobno, obstaja možnost neuspeha celotnih reform. Tako dandanašnji v sektorju proizvodnjev Evropi obstaja le še peščica velikih podjetij, poraba povsod po Evropi stalno in nezadržno raste, novogradenj pa je malo ali nič in viški in nekdanji presežki električne energije naglo kopnijo. Liberalizacija oziroma proces liberalizacije v Sloveniji torej nikakor ni proces, ki bi postopoma sam od sebe - niti na podlagi čudežne palice trga - rešil vse probleme v proizvodnega elektroenergetskega sistema, temveč nasprotno: število neznank se je sedaj, s sicer zelo zaželenim vstopom privatnih investitorjev in drugih dejavnikov, še povečalo, zahteve po neprekinjeni, varni, ekološko neoporečni in kvalitetni dobavi električne energije pa so ostale enake oziroma so še narasle. Naloga uskladitve dolgoročnih načrtov razvoja prenosnega in distribucijskega omrežja, predvideno rast porabe električne energije v Sloveniji in pa indikativna predvidevanja o razvoju liberaliziranega proizvodnega elektroenergetskega sistema je sedaj še veliko bolj zahtevna in pa tudi potrebna. Pričujoča študija predstavlja indikativni razvoj proizvodnega elektroenergetskega sistema in ga ovrednoti po eni strani glede na prognoze porabe električne energije v Sloveniji in pa po drugi strani glede na dnevno in nočno konično stanje v prenosnem omrežju Slovenije.