Študija obravnava tehnične in ekonomske možnosti elektroenergetskega povezovanja Slovenije z Madžarsko izhajajoć iz dejstva, da Slovenija obratuje že dolga leta v zahodno-evropski elektroenergetski uniji UCPTE in da se Madžarska intenzivno pripravlja za dokončni vstop v sinhrono paralelno obratovanje z UCPTE preko novoustanovljene elektroenergetske interkonekcije centralno-evropskih držav CENTREL, so nastali obojestranski interesi za medsebojno povezavo. Slovenija ima zgrajene interkonekcijske vode z vsemi sosednjimi državami razen z Madžarsko. Interes Slovenije za to interkonekcijo se kaže v povečanju možnosti trgovanja z električno energijo z vzhodno in centralno-evropskimi državami. Interes Madžarske je trdna povezava v UCPTE in možnost trgovanja z električno energijo iz zahodnoevropskih držav.

V študiji so obravnavane tehnične in ekonomske možnosti postopnega opuščanja 220 kV napetostnega nivoja v slovenskem EES-u in zamenjavo le-tega s 400 kV omrežjem. Danes so 220 kV naprave v povprečju stare že okoli 30 let kar bo v naslednjih 10-15 let narekovalo vse večje vzdrževalne stroške, po izteku življenske dobe pa stroške za revitalizacijo celotnega 220 kV sistema. Upoštevajoč tendenco opuščanja 220 kV napetosti v večini evropskih držav ter relativno naraščanje cen 220 kV opreme v primerjavi s 400 kV, se je ob naštetih dejstvih upravičeno zastavilo vprašanje nadaljnje usode 220 kV sistema. Rezultati pričujoče študije naj bi služili kot pomoč pri odločanju o nadaljnjem razvoju prenosnega omrežja Slovenije v prihodnjih 20-ih letih.

Po predstavitvi zakonskih, podzakonskih in drugih regulatornih izhodišč so predstavljeni principi za zagotovitev kakovosti električne energije v EES, akterji na trgu in njihova vloga, pogodbeni odnosi med njimi ter nadzor nad zagotavljanjem kakovosti. Na osnovi zbrane snovi je izdelan osnutek Pravilnika o kakovosti električne energije v EES. To je podzakonski akt Energetskega zakona in določa ukrepe za zagotovitev kakovosti električne energije - napetosti, ugotavljanje skladnosti kakovosti napetosti in nadzor nad njo tako, kakor to opredeljuje slovenska in evropska zakonodaja za blago na trgu.

Delo obravnava ukrepe za zmanjšanje tranzientnih prenapetosti v sekundarnih tokokrogih elektroenergetskega sistema. Poudarek elaborata je na primarnih ukrepih, s katerimi preprečimo nastajanje in prenos tranzientnih prenapetosti v objektu. Obdelana je tudi problematika zaščite pred motnjami, ko primarna zaščita ni učinkovita ali sploh ni bila izvedena. Elaborat deli dele objekta v štiri okolja in za njih predpisuje ukrepe, ki jih moramo v njih izvajati.

V elaboratu je v uvodnem poglavju nakazana problematika ugotavljanja jakosti električnih in magnetnih polj omrežne frekvence v območju visokonapetostnih stikališč v RTP. V hitrem zamahu so razloženi osnovni fizikalni pojmi, ki nastopijo pri obravnavi omenjenih polj. Nadalje je opisan fizikalno-matematični model, na podlagi katerega je izdelan računalniški program za izračun porazdelitve električne poljske jakosti (E) in gostote magnetnega pretoka (B) pod vzporednimi linijskimi vodi. Za tri izbrana stikališča so grafično predstavljeni rezultati meritev E in B. Izvedena je grafična primerjava računskih in merilnih rezultatov po izbranih smereh v stikališčih. Analizirana je pričakovana časovna izpostavljenost vzdrževalnega osebja, ki dela v stikališčih. Predstavljena so tudi določila predpisov, ki postavljajo omejitve za E in B v odvisnosti od časovne izpostavljenosti ljudi.