V tej študijski nalogi z naslovom Kriteriji za pripravo priporočil o izbiri dodatnih bremen na DV smo skušali predvsem ugotoviti, v kolikšni meri nam narastejo stroški izgradnje daljnovodov, če le-te projektiramo in gradimo za večje dodatne obtežbe žledu, česar v prvem delu študije nismo uspeli dovolj obdelati. Precejšen del naše naloge smo posvetili tudi študiju drugih tehničnih možnosti, s katerimi naj bi obvladovali žledenje oziroma poškodbe na daljnovodih zaradi žledenja, kot so: kalibrirani varnostni členi, drsne sponke, oplaščeni vodniki, ogrevanje vodnikov in drugo.

Referat obravnava primerjalno analizo učinkovitosti prenapetostne zaščite s kovinsko-oksidnimi (ZnO) odvodniki v 110 kV stikališču RTP Krško. Podano je tudi mnenje oz. priporočilo o prenapetostni zaščiti na 400 kV napetostnem novoju. Analizirali so prehodni pojavi (potek prenapetosti in termične obremenitve odvodnikov), ki so posledica atmosferskih razelektrenj, v ključnih točkah stikališča za dve različni izvedbi (varianti) prenapetostne zaščite. Na podlagi dobljenih rezultatov, smo predlagali optimalno rešitev prenapetostne zaščite v RTP Krško. Pri simulacijah (izračunih) smo uporabili računalniški program EMTP (verzija ATP), z grafičnim programom PC PLOT pa smo v obliki diagramov predstavili dobljene rezultate.

Študija obravnava zaščito pred direktnimi udari strel v RTP 400/110 kV Krško. Zaščita je predvidena s postavitvijo več strelovodnih konic. Na podlagi načrtov stikališča (konstrukcija in razsežnosti) je bila opravljena analiza, ki je v več korakih pripeljala do optimalne rešitve. Določena so mesta postavitve konic in višina posamezne konice. Tako so pred udari strele zaščiteni fazni vodniki in ostali elementi stikališča. V izračunih je bila uporabljena računalniška metoda, ki temelji na elektrogeometrijskem modelu.

V elaboratu je v uvodnem poglavju nakazana problematika ugotavljanja jakosti električnih in magnetnih polj omrežne frekvence v območju visokonapetostnih stikališč v RTP. V hitrem zamahu so razloženi osnovni fizikalni pojmi, ki nastopijo pri obravnavi omenjenih polj. Nadalje je opisan fizikalno-matematični model, na podlagi katerega je izdelan računalniški program za izračun porazdelitve električne poljske jakosti (E) in gostote magnetnega pretoka (B) pod vzporednimi linijskimi vodi. Za tri izbrana stikališča so grafično predstavljeni rezultati meritev E in B. Izvedena je grafična primerjava računskih in merilnih rezultatov po izbranih smereh v stikališčih. Analizirana je pričakovana časovna izpostavljenost vzdrževalnega osebja, ki dela v stikališčih. Predstavljena so tudi določila predpisov, ki postavljajo omejitve za E in B v odvisnosti od časovne izpostavljenosti ljudi.