V študiji so obravnavane tehnične in ekonomske možnosti postopnega opuščanja 220 kV napetostnega nivoja v slovenskem EES-u in zamenjavo le-tega s 400 kV omrežjem. Danes so 220 kV naprave v povprečju stare že okoli 30 let kar bo v naslednjih 10-15 let narekovalo vse večje vzdrževalne stroške, po izteku življenske dobe pa stroške za revitalizacijo celotnega 220 kV sistema. Upoštevajoč tendenco opuščanja 220 kV napetosti v večini evropskih držav ter relativno naraščanje cen 220 kV opreme v primerjavi s 400 kV, se je ob naštetih dejstvih upravičeno zastavilo vprašanje nadaljnje usode 220 kV sistema. Rezultati pričujoče študije naj bi služili kot pomoč pri odločanju o nadaljnjem razvoju prenosnega omrežja Slovenije v prihodnjih 20-ih letih.

Razvita je metoda, ki za razliko od dosedanjega trinivojskega obračuna obsega petnivojski obračun cene za uporabo omrežja. Ocenjena je potencialna količina odejma, ki bi prešla v nove ravni oberačuna. Računalniški model izhaja iz podatkov konzuma in plinarnih prihodkov dejavnosti prenosa distribucije v l. 2003. Izračunana je okvirna vrednost dodatne tarife za moč pri koriščenju transformacije. Predlagana je sprememba uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem el. energije, ki naj bi vsebovala pogoje in mejne kriterijske vrednosti za prehod v nove ravni obračuna.

Opisan je sistem za detekcijo atmosferskih razelektritev, ki temelji na povezavi med slovenskim in avstrijskim sistemom. Na podlagi surovih podatkov, ki jih zajamejo senzorji v Sloveniji in Avstriji, analizator pozicije na Dunaju izračuna lokacijo strele. Za prenos podatkov med Ljubljano in Dunajem je uporabljen TCP/IP protokol in javno Internet omrežje. Podatke o zabeleženih strelah hranimo v SQL podatkovnem strežniku. Programska oprema za prikaz razelektritev je napisana v programskem jeziku Java.

V elaboratu je prikazan postopek izračuna faktorjev povprečnih stroškov priključevanja odjemalcev na električno omrežje. Študija bo Agencji za energijo služila kot strokovna podlaga za določitev cene naročene moči in faktorjev po skupinah odjemalcev v skladu z Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (SPDO).

Kalandriranje je industrijski proces, ki se zadnje čase veliko uporablja za izdelavo polimernih folij. Pri tem procesu zmehčan polimer ali polimerna talina vstopa v kalander, običajno sestavljen iz treh (ali več) gretih valjev. Valji v zaporedju z izbrano silo in temperaturo delujejo na vstopni polimer ter ga preoblikujejo v folijo želenih mehanskih lastnosti. Na mehanske lastnosti polimerne folije, ki so pomembne za nadaljnje preoblikovanje folije v končne izdelke, poleg številnih parametrov značilno vplivamo s krmiljenjem temperature valjev, ki določa temperaturo materiala v času potovanja med valji. V nalogi smo raziskali vpliv temperature valjev na mehanske lastnosti, kot sta elastični modul in trdota polipropilenske folije, ki smo ju določili s pomočjo nanoindentacije. Vpliv temperature valjev na mehanske lastnosti folije smo potrdili s statistično metodo ANOVA. Z uporabo nevronskih mrež večplastnega perceptrona in radialne bazne funkcije smo izdelali empirični model vpliva temperatur valjev na končne mehanske lastnosti izdelka. Potrjena možnost modeliranja lastnosti kalandiranega izdelka z nevronskimi mrežami je osnova za nadaljnje izboljšave in optimizacijo parametrov procesa kalandriranja.