Study investigates possible secondary usage of the Battery Energy Storage System (BESS). By means of dynamic simulation following use cases are analysed: black start and islanded operation of the medium voltage (MV) network, supply voltage dropout and transition into islanded operation of the MV network, mitigation of voltage dips at the MV industrial facility, support to synchronous generation unit in islanded operation of the high voltage and MV network.

V študiji s pomočjo modelnih raziskav prenosnega omrežja EES Slovenije in UCTE podajamo obsege velikosti možnih vklopnih kotov daljnovodov 400 kV ter 220 kV napetostnega nivoja. Velikosti vklopnih kotov na daljnovodih prenosnega omrežja Slovenije podajamo za pričakovana dnevna in nočna obratovalna stanja v interkonekciji leta 2001, s pretoki moči v smeri Slovenija - Italija v višini od 600 do 1000 MW. Zaradi zelo različnih velikosti vklopnih sunkov, odvisnih od velikosti kota in karakteristične moči omrežja na vklopnem mestu, so različni tudi vklopni sunki na bližnje aggregate ter obseg obratovalnih impedanc v zaščitnih karakteristikah distančnijev vodov. V ta namen podajamo optimalno velikost vklopnega kota za vsak posamezen daljnovod, ki bo zagotavljal možnost vklopa v večini obratovalnih stanj brez večjih posledic za naprave v sistemu.

Danes dostopna tehnološka oprema omogoča primerno podporo pri upravljanju s podatki, njihovem prenosu in povezavo z uporabniki. Po temeljitih ocenah smo skupaj z naročnikom izbrali moderno in učinkovito okolje, v katerem je izdelan paket za Dnevno in Tedensko Planiranje obratovanja (DTP).

Študija obravnava možnosti delitev stroškov sekundarne in terciame regulacije frekvence delovne moči na dejanske povzročitelje. V sklopu naloge je analizirano današnje stanje v Sloveniji, tuja zakonodaja in primeri tarif za proizvajalce iz nekaterih evropskih držav. Na področju sekundarne regulacije so dejanski povzročitelji bilančne skupine, zato preučujemo možnosti delitve stroškov glede na njihova odstopanja. Pri terciarni rezervi so povzročitelji agregati v sistemu in v študiji obravnavamo po pet enostavnih in inkrementalnih metodologij delitve stroškov. Izračunani so vplivi na cene električne energije v Sloveniji in na konkurenčnost slovenskih proizvodnih enot. Na koncu je podan predlog optimalnih delitev stroškov zakupa.

V nalogi je opisana funkcija tripolnega avtomatskega ponovnega vklopa s kontrolo sinhronizma v prenosnih omrežjih. Podana je uporaba v drugih državah- praksa in statistika uspešnih APV po svetu. Opravljena je dinamična simulacija potekov električnih veličin v vozliščih in momentov generatorjev pri sinhronem spajanju s 3p APV po kratkem stiku na izbranih daljnovodih. Simulacije so opravljene za primer hitrega APV in za počasnejši 10 sekundni APV Prav tako so za izbrane primer opravljene dinamične analize pri asinhronem spajanju omrežja, ko se po kratkem stiku spaja otok s preostalim EES.

V študiji je analizirana vkjučitev vetrnih polj Volvja reber, Vremščica in Selivec skupne inštalirane moči 200 MW, ki naj bi se vključile v EES na 110 kV nivoju z novimi 110 kV vodi. Ob znanem načinu vključitve vetrnih polj in poštevnju načrtovane konfiguracije prenosnega omrežja Primoske ter celotnega EES-a Slovenije so za obdobje do leta 2020 izdelane omrežne analize za različna obratovalna stanja. Pri tem je upoštevana tudi vključitev ČE Avče v 110 kV omrežje severne Primorske. Na podlagi omreženih analiz in obratovalnih omejitev v različnih režimih obratovanja so podani izsledki, ki z energetskega vidika osvetljujejo vpliv vlključitve vetrnih polj na razmere v EES-u Slovenije, s poudarkom na prenosnem omrežju Primorske. Na podlagi podatkov o bremenitvah sistema in proizvodnji sistema hidroelektrarn ter vetrnih elektrarn so izdelane energetske analize umestitve proizvodnje VP Selivec in VP Vremščica v obremenilni diagram EES Slovenije. Poleg tega je analizirana tudi potrebna rezerva v sistemu ter njeni stroški. Modelirana je dinamika vetrnih elektrarn ter na podlagi tega izdelana dinamična sigurnostna analiza obratovanja VE. Na podlagi podatkov o vetrnih elektrarnah ter obratovalnega dela EES so ocenjeni vplivi teh enot na kakovost električne energije oz. napetosti. Predvsem so analizirani vplivi na nivo flikerja, na nivo harmonikov ter na relativne vrednosti sprememb napetosti.

Študija zajema postavitev koncepta integracije in izvedbo nadgradnje spletnih storitev SUMO BUS za podporo rezultatom modulov DTRi in TPGM. Podan in implementiran je koncept vizualizacije žlednih razmer v vizualizaciji ODIN-VIS. V okviru študije je bil v sistem SUMO vključen še daljnovod DV 220 kV Podlog - Šoštanj. Procesiranju ARSO žlednih alarmov smo dodali možnost preklica obstoječega alarma. Spletnim storitvam za analitiko smo dodali novi metodi s podporo za izbrane razpetine.