Study investigates possible secondary usage of the Battery Energy Storage System (BESS). By means of dynamic simulation following use cases are analysed: black start and islanded operation of the medium voltage (MV) network, supply voltage dropout and transition into islanded operation of the MV network, mitigation of voltage dips at the MV industrial facility, support to synchronous generation unit in islanded operation of the high voltage and MV network.

Program Gredos MO je nadgrajen z modulom, ki obstoječe geografske in topološke podatke oblikuje v XML format in jih prek internetnega omrežja dostavi programu Gredos2Scalar. Program Gredos2Scalar prejete podatke preoblikuje tako,da so primerni za izvedbo primerjave s podatki, ki se že nahajajo v podatkovni zbirki. V podatkovno shemo se vpišejo samo spremembe, ki so nastale v Gredosovem projektu od zadnjega vpisa podatkov. Zatem nastopi faza izračuna topologije in vpoglednih tabel, ki jih v procesu korelacije potrebuje korelator. To delo opravi program NTP, ki na podlagi informacij o vozlišcih, vejah in stanju stikalnih elementov določi, katere odseke napajajo določeni odklopniki. Za nastavljanje parametrov relejev je bila razvita spletna aplikacija WARS,s katero omogočimo strokovnjakom za zaščito, da prek navadnega brskalnika nastavljajo parametre zaščitnih relejev, ki jih potrebuje korelator.

Študija obravnava možnosti integracije informacijskih sistemov podjetja DEM v skladu z evropsko referenčno arhitekturo za pametna omrežja. Poudarek je na integraciji procesnih sistemov med seboj in procesnih sistemov s poslovnimi sistemi. Na nivoju integracije procesnih sistemov zgolj za namene zajemanja procesnih podatkov v realnem času je predstavljena tehnologija klasičnega OPC in novejšega OPC UA, za integracijo sistemov s kompleksnejšimi podatkovnimi strukturami pa integracija z uporabo storitveno usmerjene arhitekture in splošnega informacijskega modela - CIM, ki je po evropski referenčni arhitekturi in pripadajoči standardizaciji izbran semantični informacijski model za področje elektroenergetike. Študija predstavi CIM model, še posebej z vidika modeliranja proizvodnje električne energije in tudi z vidika harmonizacije s podatkovnim modelom standarda lEC 61850, ki se prav tako uporablja. Prav tako so predstavljeni integracijska platforma v skladu s storitveno usmerjeno arhitekturo in ključna orodja za delo s CIM. Analizirani so sistemi, ki pridejo v poštev za integracijo in podane smernice za izvedbo le-te.

Dosedanje obratovanje sistema SUMO kot celote in obratovanje osrednjega integracijskega strežnika SUMO BUS znotraj sistema SUMO je na daljši rok izkazalo določene značilnosti, ki v vsakdanjem upravljanju sistema in njegovem rednem vzdrževanju predstavljajo omejitve ter vir težav. Zato je naročnik izrazil zahteve za optimizacijo modela in dodatne funkcionalnosti sistema. Kot rezultat je nastal nadgrajeni sistem SUMO BUS 2.0.0, ki ima številne izboljšave. Dosegli smo, da lahko vzdrževalec vsako storitev zažene in zaustavi kot samostojen proces. Podatkovni model se je poenostavil na način, da ONAP dobavi vremenske podatke za centroide razpetin, ki so nov osnovni gradnik infrastrukture ter učinkovito nadomestijo geokvadrante. Vsaka razpetina od zateznega polja, ki je tudi nov gradnik, podeduje najvišjo dopustno obratovalno temperaturo. Vsak daljnovod ima lahko definiranih več zateznih polj in s tem tudi različne obratovalne temperature na posameznih odsekih. V okviru naloge se je izboljšalo procesiranje žlednih alarmov. SUMO BUS ima v novi verziji vgrajene vse spletne storitve, ki so se prej izvajale na strežniku dtr3.eles.si. S tem je doseženo manjše število strežnikov in bolj kompakten sistem. K lažjemu vzdrževanju ter nadaljnjemu razvoju pripomore tudi izločitev DTR algoritmov iz DTR aplikacije.

Študija dokumentira načrtovanje, izvedbo in testiranje modela in programskih rešitev za potrebe izračunov napovedi termičnih tokov daljnovodov za IDCF, DACF in D2CF časovne horizonte.

Sistem SUMO primerno obratuje kot celota, vendar se je skozi vsakodnevno uporabo izkazalo, da so na nekaterih mestih potrebne izboljšave. Poleg teh funkcionalnih izboljšav pa so se oblikovale tudi zahteve po arhitekturni prenovi sistema SUMO. Tako je naročnik izrazil zahteve za izvedbo novega sistema SUMO. Nov arhitekturni model sistema SUMO temelji na spremembah mnogih gradnikov. Sistem SUMO 2.0 je tako oblikovan na sodobni VMWARE virtualni sistemski infrastrukturi, ki omogoča dinamično in hitro prilagajanje sistemskih virov potrebam SUMO informacijskega sistema. Virtualna infrastruktura je zaradi zahtev po visoko zanesljivi arhitekturi oblikovana na dveh fizičnih lokacijah, na lokaciji NCC v Ljubljani in EBU v Beričevem. Ti dve lokaciji zagotavljata dve neodvisni sistemski infrastrukturni enoti za postavitev dveh neodvisnih informacijskih sistemov SUMO in tako skupaj predstavljata visoko zanesljivo temeljno arhitekturo. Poleg osnovnega gradnika, VMWARE virtualne infrastrukture, je v visoko zanesljivi arhitekturi oblikovana tudi komunikacijska infrastruktura z vsemi omrežnimi storitvami, ki omogočajo povezljivosti med sestavnimi deli sistema SUMO, interno izmenjavo podatkov in izmenjavo z zunanjimi deli SUMO. Tako je omogočeno visoko zanesljivo izvajanje storitev SUMO na lokacijah NCC Ljubljana in EBU Beričevo.

Študija zajema postavitev koncepta integracije in izvedbo nadgradnje spletnih storitev SUMO BUS za podporo rezultatom modulov DTRi in TPGM. Podan in implementiran je koncept vizualizacije žlednih razmer v vizualizaciji ODIN-VIS. V okviru študije je bil v sistem SUMO vključen še daljnovod DV 220 kV Podlog - Šoštanj. Procesiranju ARSO žlednih alarmov smo dodali možnost preklica obstoječega alarma. Spletnim storitvam za analitiko smo dodali novi metodi s podporo za izbrane razpetine.