Študija obravnava možnosti integracije informacijskih sistemov podjetja DEM v skladu z evropsko referenčno arhitekturo za pametna omrežja. Poudarek je na integraciji procesnih sistemov med seboj in procesnih sistemov s poslovnimi sistemi. Na nivoju integracije procesnih sistemov zgolj za namene zajemanja procesnih podatkov v realnem času je predstavljena tehnologija klasičnega OPC in novejšega OPC UA, za integracijo sistemov s kompleksnejšimi podatkovnimi strukturami pa integracija z uporabo storitveno usmerjene arhitekture in splošnega informacijskega modela - CIM, ki je po evropski referenčni arhitekturi in pripadajoči standardizaciji izbran semantični informacijski model za področje elektroenergetike. Študija predstavi CIM model, še posebej z vidika modeliranja proizvodnje električne energije in tudi z vidika harmonizacije s podatkovnim modelom standarda lEC 61850, ki se prav tako uporablja. Prav tako so predstavljeni integracijska platforma v skladu s storitveno usmerjeno arhitekturo in ključna orodja za delo s CIM. Analizirani so sistemi, ki pridejo v poštev za integracijo in podane smernice za izvedbo le-te.

Program Gredos MO je nadgrajen z modulom, ki obstoječe geografske in topološke podatke oblikuje v XML format in jih prek internetnega omrežja dostavi programu Gredos2Scalar. Program Gredos2Scalar prejete podatke preoblikuje tako,da so primerni za izvedbo primerjave s podatki, ki se že nahajajo v podatkovni zbirki. V podatkovno shemo se vpišejo samo spremembe, ki so nastale v Gredosovem projektu od zadnjega vpisa podatkov. Zatem nastopi faza izračuna topologije in vpoglednih tabel, ki jih v procesu korelacije potrebuje korelator. To delo opravi program NTP, ki na podlagi informacij o vozlišcih, vejah in stanju stikalnih elementov določi, katere odseke napajajo določeni odklopniki. Za nastavljanje parametrov relejev je bila razvita spletna aplikacija WARS,s katero omogočimo strokovnjakom za zaščito, da prek navadnega brskalnika nastavljajo parametre zaščitnih relejev, ki jih potrebuje korelator.

Razvoj diagnostike z uporabo sprotnih nadzornih sistemov energetskih transformatorjev zavzema v strokovnih krogih vedno bolj pomembno področje posebno po odprtju trga z električno energijo v zadnjih desetletjih. Raziskovalni dosežki tem področju naj bi služili potrebam elektro podjetij, povečani zanesljivosti nadzora transformatorjev in zmanjšanju stroškov obratovanja ter vzdrževanja. V tej študiji je uvodoma opisan zgradba in delovanja sistemov OLM, vgrajenih v ELES-ove prenosne transformatorje v zadnjih petih letih. Predstavljene so vse današnje diagnostične metode, ki se uporabljajo že več desetletij in temeljijo na periodičnih fizikalno-kemijskih preiskavah in električnih meritvah transformatorjev. Opisani so tudi parametri, ki jih neprekinjeno spremljajo OLM sistemi in naj bi dopolnili podatke periodični preiskav za izboljšanje diagnostike. Prikazane so prednosti in slabosti metod OLM napram metodam periodične fizikalno-kemijske in električne diagnostike. Izdelana je kompleksna ocena stanja vseh 11 obravnavanih transformatorjev na osnovi fizikalno-kemijskih preiskav in primerjava rezultatov OLM z laboratorijskimi analizami. Ovrednoteni so sinergični učinki souporabe klasične diagnostike in sistemov OLM. Dosedanje izkušnje z opisanimi OLM sistemi so potrdile pozitivno vlogo OLM v razvoju diagnostike transformatorjev, niso pa dokazale učinkovite opozorilne funkcije v primeru zgodnjega odkritja skrite tovarniške napake in zaradi nezanesljivosti delovanja sistemov OLM tudi ne omogočajo stalnega nadzora hitrih sprememb plinov in vlage v transformatorjih. V posebnem poglavju študije je predstavljena analiza možnosti implementacije sistemov sprotnega nadzora v sistem za ocenjevanje prenosnih zmogljivosti elementov elektroenergetskega sistema (SUMO), ki predstavlja izhodišče za optimalni potek razvoja sistemov OLM za vključevanje le-teh v sistem SUMO. Predstavljene so zaključne ugotovitve o smiselnosti nadgradnje periodične diagnostike z napravami za sprotni nadzor s smernicami za izbiro senzorjev pri opremi sistemov sprotnega nadzora v novih in obstoječih transformatorjih ter priporočeni ukrepi za doseganje želene funkcionalnosti sistemov OLM, ki bi doprinesli pozitivne učinke v diagnostiko in nadzor obratovanja transformatorjev.

V sklopu študije je bila postavljena metodologija za izračun potrebnega števila vgradnje prenapetostnih odvodnikov na SN izvodih po dveh različnih kriterijih: ekonomskem kriteriju minimalnih skupnih stroškov izpadov in vgradnje odvodnikov ter kriteriju doseganja želene ciljne zanesljivosti izvoda. Opravljene so bile simulacije po Monte Carlo metodi, s katerimi smo določili za koliko lahko zmanjšamo število izpadov zaradi udarov strel, če pri različnih tipih stebrov vgradimo odvodnike v različne faze. Na primeru dveh različnih RTP-jev smo z uporabo GIS analize in programskih orodij opravili prve izračune optimalnega števila odvodnikov po izvodih.

Študija podaja primerjavo rezultatov treh sistemov za merjenje in ocenjevanje temperature vodnika (V ALCAP, SMD, OTLM) in dveh za določanje prenosne zmogljivosti daljnovoda - DLR (VALCAP/AdapPro in SMD-DTR), ki so vgrajeni na trasi ELES-ovega DV 2 x 110 kV Slovenj Gradec - Dravograd. Narejeni sta primerjavi meritev in izračunov. Ovrednotene so pogostost, razpoložljivost in kakovost podatkov iz sistemov. Na podlagi izsledkov primerjav so bila izdelana izhodišča za analizo stroškov in koristi teh sistemov za implementacijo v v Sistem za ugotavljanje meja obratovanja - SUMO. Na koncu je bila izdelana se arhitekura sistema UMO, poleg nje so bile določene se glavne tehnološke značilnosti sistema.

Študija podaja postopke, ki jih je potrebno izvesti pri vgradnji SMO - MAP sistema v daljnovodno traso. Pri tem se za ključnega pomena izkaže natančno poznavanje geografije daljnovodne trase in njene okolice. Na izbiro lokacij SMO - MAP merilnikov vplivajo tako geografske značilnosti v okolici daljnovoda, kot tudi zahteva po zagotavljanju uspešne komunikacije med posameznimi SMO - MAP merilnimi enotami. Pri načrtovanju slednjega so nam v veliko pomoč računski in programski modeli, ki modelirajo razširjanje elektromagnetnega valovanja na digitaliziranem modelu terena. Sledi pregled konstrukcijskih rešitev posameznih nosilcev SMD - MAP enote. Na koncu se posvetimo še prenosu podatkov iz zajemnih enot v podatkovno bazo, samemu konceptu hranjenja podatkov in prenosu podatkov preko IKT omrežja v nadzorne centre.

Dokument vsebuje tehnično dokumentacijo izvedbe programske opreme "Ocenjevalnik proizvodnje sončnih elektrarn na področju Slovenije", ki je implementirana na Elesu za namene vodenja elektroenergetskega prenosnega omrežja v Sloveniji. Programska oprema omogoča prikaz ocenjene trenutne in napovedane proizvodnje sončnih elektrarn po Sloveniji za 24 ur v naprej. Prikazuje se tudi napoved proizvodnje skupine Borzen. Ocenjevalnik omogoča zgodovinski prikaz ocen in meritev proizvodnje sončnih elektrarn po Sloveniji ter združevanje le-teh v skupine, ter razna poročila, ki se lahko tudi avtomatsko pošiljajo prejemnikom.