V študiji so z energetskega vidika obravnavane možnosti vključitve vetrnih elektrarn v EE omrežje Primorske. Na različnih lokacijah naj bi se v obdobju 2005-2015-2020 zgradila polja vetrnih elektrarn, ki bi imela instalirane moči od 25 do 60 MW, takšne moči pa narekujejo vključitev v 110 kV omrežje. Hkrati se poraja tudi ideja o možnosti povezovanja omrežja Elektro Primorske s sosednjo Italijo. V tem smislu so definirane tri potencialne lokacije, kjer bi se omrežji lahko povezali in sicer na SN in 110 kV nivoju. S tem bi bilo možno zagotavljati obojestransko rezervo, oziroma izmenjavo električne energije med Elektro Primorsko in sosednjimi EE podjetji v Italiji. V analizah za obdobje do leta 2020, v katerih se obravnavata te dve problematiki je upoštevano 110 kV omrežje Primorske ter celotno prenosno omrežje Slovenije.

V študiji analiziramo tehnične možnosti in pogoje za izgradnjo 110/132-kV interkonekcije med 110-kV RTP Plave v EES Slovenije in 132-kV RTP Gorizia (LOčnik) v sosednjem EES Italije. S pomočjo simulacijske analize številnih modernih obratovalnih stanj v dnevnih in nočnih obratovalnih režimih dobimo odgovore tako glede možnosti povsem neregulirane interkonekcije 110.132-kV (110-kV vod in transformator 110.132 kV), kot z reguliranim pretokom s pomočjo transformatorja s prečno regulacijo oz. z ustrezno FACTS napravo ter glede usmerjenega obratovanja HE na Soči za potrebe sosednjega EES Italije.

Doktorska disertacija obravnava nov način spremljanja kakovosti električne energije z vpeljavo hibridnega kazalca kakovosti električne energije. Uvedeneso bile spremenljivke za stopnjo pokablitve, stopnjo vzankanja in odzivnega časa za popravilo okvare. Na podlagi teh spremenljivk sta bili določeni dve kriterijski funkciji: za hibridni kazalec kakovost Q in za pripadajoča vlaganja C. Z dvokriterijsko optimizacijo je bil opravljen izračunoptimalnih vlaganj za izbrano želeno ali določeno kakovost. Na osnovi izdelanega modela je bil obravnavan primer realnega omrežja. Obdelana sta dvav praksi preizkušena primera za dvig spodnje mejne vrednosti kakovosti električne energije: zaščita vodov za primer pretrga vodnika, ko je okvarni tok manjši od toka delovanja klasične zaščite, in primer stalnega nadzora nad stanjem upora za omejevanje toka zemeljskega kratkega stika v srednjenapetostnem omrežju. V sklopu optimizacije parametra stanja stikalnih aparatov s pomočjo diferenčne evolucije je prikazan primer uporabe novega, sodobnega načina vzdrževanja stikalnih aparatov s pomočjo kriterija za ocenjevanje stanja in pomembnosti stikalnih aparatov. Uvedene so bile nove metode za vrednotenje parametrov stanja in pomembnosti z uporabo ekonomskega kriterija minimalnih stroškov kot omejitev parametra stanja.

Na območju Elektro Primorske je predvsem v RTP Tolmin in RTP Cerkno aktualna problematika jalovih moči. Glede na sezonska nihanja razmerja med delovno in jalovo močjo sklepamo, da takšna nihanja povzročajo mHE, ki pač proizvajajo glede na pretok vode in se ne ozirajo na razmere v omrežju.Proizvodnja delovne energije v mHE občasno celo preseže porabo in prihaja do pretokov delovne moči iz SN na VN nivo.Vsekakor pa mHE poleg sprememb pretokov delovne moči spremenijo tudi pretoke jalove moči, ki jim v preteklosti nismo posvečali večje pozornosti. MHE namreč proizvajajo zelo malo jalove moči, zato jo mora distribucijsko podjetje prevzeti s 110 kV nivoja. To pa ima tudi finančne posledice, sa je Elesu potrebno plačati prekomerno prevzeto jalovo energijo.V študiji so predlagani ukrepi za izboljšanje obstoječega stanja.

Na podlagi dosedanjih raziskav na podrocju zanesljivosti napajanja odjemalcev so podani rezultati ugotavljanja kazalcev zanesljivosti v slovenskih distribucijskih podjetjih. Analiziran je vpliv posameznih investicij na kazalce zanesljivosti ter opredeljena ciljna raven zanesljivosti v Sloveniji.Z uporabo modela specificnih kazalcev zanesljivosti so ocenjeni vplivi kljucnih dejavnikov na velikost kazalcev zanesljivosti. Pri analizah so upoštevane tako dolgotrajne kot tudi kratkotrajne prekinitve napajanja, ki se odražajo v posameznih tipih kazalcev. Ocenjena je stopnja doseganja ciljne ravni zanesljivosti (stalnosti)dobave v naslednjem desetletnem obdobju poleg tega pa so potrebni ukrepi tudi stroškovno ovrednoteni.

Kot merilo za spremljanje stalnosti dobave sta izbrana dva kazalca zanesljivosti in sicer SAIFI in SAIDI, katerih uporaba pri vrednotenju omrežnine v distribucijskem EE sistemu je tudi razčlenjena. Upoštevane so vrednosti posameznih investicij in njihovi učinki na izboljšanje kazalcev zanesljivosti. Pri opredeljevanju ukrepov je izbrana pot v nasprotni smeri, ker je najprej opredeljeno potrebno izboljšanje kazalcev zanesljivosti na nivoju izvoda in so šele na tej podlagi opredeljeni ukrepi na nivoju izvodov potrebni za doseganje zastavljenega cilja.

Magistrsko delo obravnava izboljšanje zanesljivosti delovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema Elektro Primorske. Na podlagi analize so podani potrebni ukrepi za načrtovanje novih naprav in opreme za izboljšanje zanesljivosti. Deregulacija trga z električno energijo prinaša nove poglede na elektroenergetski sistem, posebej z vidika kakovosti električne energije in odgovornosti za njeno zagotavljanje. V nalogi je predstavljen računalniški program za spremljanje in obdelavo podatkov o številu trajnih prekinitev in trajanju prekinitev. V nadaljevanju je teoretsko in praktično izdelan način spremljanja stroškov vzdrževanja stikalnih aparatov z upoštevanjem stanja naprave in pomembnosti naprave glede zanesljivosti. Posebne rešitve srednjenapetostnih vodov so obdelane tudi z vidika vpliva elektromagnetnega polja na okolico. V zaključnem poglavju, so v nalogi obravnavani posamezni sklopi, finančno ovrednoteni.