V okviru naloge smo vpeljali dinamične preiskave asfaltnih zmesi v Sloveniji. Pri preiskavah lezenja ter dinamične togosti smo za obremenjevanje uporabili servohidravličen sistem, ki je bil posebej prirejen za omenjeni preiskavi. preiskava tvorbe kolesnic je potekala na mali napravi v vodnem mediju. Preiskava zgostljivosti je bila izvedena na Marshallovem nabijalu z beleženjem padanja debeline na enem vzorcu. preiskave dinamičnih lastnosti bitumnov so bile izvedene na reimetrih proizvajalca Haake tip RS 50 (s spremenljivo strižno napetostjo).

V okviru raziskovalne naloge smo primerjali uporabnost rezultatov meritev gostot z izotpskima sondama ter z elektronsko sondo Pavement Density Meter za kontorlo kakovosti vgrajenih asfaltnih plasti.

V nalogi so podani rezultati meritev hrupa na testnih cestnih odsekih, kjer so v obrabno plast vgrajene različne asfaltne zmesi z večimi globinami hrapavosti. Le-te so bile določene z meritvami z laserskim merilcem in z metodo peskanja (volumetrično metodo). Najmanjše emisije hrupa so bile ugotovljene na plasti drenažnega asfalta, nekaj večje na plasteh drobirja z bitumenskim mastiksom, največje pa na plasteh bitumenskega betona.

V okviru naloge smo predvsem hoteli ovrednotiti staranje bitumnov kot posledico sestave bitumna in interakcije med bitumnom ter agregatom. Preverili smo medsebojni vpliv med enajstimi najpogosteje uporabljenimi kamenimi agregati in med štirimi bitumni. Po štirih bitumnih vrste BIT 60 (Mantova, INA, MOL in Agip) smo najprej s tekočinsko kromatografijo soločili sestavo. Potem smo izvedli mešanje bitumna BIT 60 z agregati, ki se uporabljajo v nosilnih plasteh. Laboratorijsko narejene zmesi točno določene količine bitumna ter točno določene količine izbrane frakcije (4/8) smo pri povišani temperaturi (60oC) kondicionirali 1 mesec. Na koncu smo izvedli preiskavo ekstrahiranih bitumnov (PK, penetracija, Fraass). Po istem postopku smo izvedli še mešanje polimernega bitumna tipa PmB II z agregati, ki se uporabljajo v obrabno-zapornih plasteh.