Na Škofijskem je bilo odkrito arheološko najdišče Kortinca. Zgornji del raziskanega terena je bil nekdaj terasiran, terase pa podprte s kakovostno grajenimi zidovi. Pravokotno na terase je potekala trasa novoveške ceste. V izkopanih sondah pravokotno na terase in v vmesnih razširjenih izkopih je bilo razbrati, da so terase plod novodobnih agrarnih posegov. Po pobočju so bile trasirane poljske poti, v preoranih plasteh pa odkriti razpršeni odlomki antične in novoveške lončenine ter opek. Ob zahodnem vznožju pobočja na flišni geološki podlagi ohranil suhozidni temelj, usmerjen pravokotno na nekdanji potek pobočja (današnji nagib terena precej odstopa od naklona geoloških plasti), v katerem so bili vgrajeni kosi rimskih tegul. Flišna osnova v njegovi okolici je bila izravnana, tako da je predstavljala hodno podlago. V preoranih tleh se je ohranila skromna količina fragmentov rimskega gradbenega materiala in lončenine. Sodeč po gostoti odkritih lokacij in naravi je v tem času zaledje Sermina doživelo gospodarski razcvet in romanizacijo, ki pa je v največji meri zaživela po prestavitvi meje na Rašo, ko je bil ta teritorij vključen v ager Tergesta. V tem času so se na prisojnih obronkih, ki so nudili kakovostno kmetijsko podlago, nadzor nad morjem in cesto Via Flavia vrstile rimske villae. Obstoj ene takšnih smemo predvideti tudi na novoodkritem najdišču Kortinca pri Spodnjih Škofijah, kjer gre na območju izvedenih izkopavanj sicer le za območje domnevne kmetijske rabe te enote.

V letu 2002 je bilo ob izgradnji avtocestnega odseka odkrito arheološko najdišče Križišče pri Spodnjih Škofijah. Pod debelimi pobočnimi nanosi sta se ohranila križišče rimskih cest in ob njem vzdolžno grobišče, ki ga je z vzhodne strani omejeval limitacijski zid. Ta je grobišče ločeval od posesti bližnje rimske vile na Školaricah. 53 izkopanih grobov predstavlja največji tovrstni arhiv v severni Istri. Grobišče je bilo notranje razslojeno, organizirano po grobnih parcelah, med katerimi so bile tri raziskane v celoti. Študija pogrebnih ritualov in pridatkov kaže na različno družbeno vlogo in starost umrlih, ki so jih na tem mestu kontinuirano pokopavali od sredine 1. do vsaj 4. stoletja, grobne najdbe pa odražajo veliko podobnost z repertoarjem v vili Školarice.