No image available
· 2023
Bronastodobni srpi se v Evropi pojavljajo v tisočih. Izhodiščno območje pričujoče raziskave je jugovzhodna Evropa, posredno pa je v raziskavo zajeto celotno območje pojavljanja jezičastoročajnih srpov - od Danske do južne Italije in od Velike Britanije do Ukrajine. V obravnavo je zajetih več kot 6000 srpov, z več kot 1200 najdišč. Od prvih, grobih tipoloških delitev je minilo že več kot sto let. V zadnji tretjini prejšnjega stoletja je nastalo več novih tipologij. Ker so se avtorju zdele predlagane tipologije preohlapne je izdelal novo, originalno, zelo precizno tipologijo, ki posledično omogoča dosti bolj natančno časovno opredelitev posameznih različic srpov. Razlike med nekaterimi različicami so tako majhne, da se zdijo na prvi pogled zanemarljive. Vendar kot kaže, je možno ravno na podlagi takšnih drobnih razlik izluščiti srpe, ki so nastali v isti delavnici ali celo po istem modelu. Na ta način je avtorju je uspelo izluščiti izvorna geografska območja posameznih tipov oz. skupin jezičastoročajnih srpov in njihovo časovno uvrstitev. Za Karpatsko kotlino so tako značilni srpi brez luknje v ročaju, za območje severno in zahodno od nje srpi s preluknjanim ročajem. V mlajšem delu kulture žarnih grobišč se na območju vzhodne Francije, južne Nemčije in Švice pojavljajo srpi brez izrastka, bodisi s preluknjanim ali nepreluknjanim ročajem. Ti so posamično prisotni tudi v Karpatski kotlini in so pokazatelj stikov med zahodom in vzhodom.
No image available
No image available
No image available
No image available
No image available
No image available
No image available
No image available
· 1997
Pod delovnim naslovom avtor obravnava bronastodobne jezičastoročajne srpe, za katere je značilno v obliki črke Y oblikovano srednje ročajno rebro. Osnovna različica, različica a, ima tri ročajna rebra. Srednje ročajno rebro se pri izrastku razcepi v obliki črke Y; en krak se zlije s hrbtnim rebrom, drugi pa z notranjim, ki tekoče preide v bolj ali manj izrazito rezilno rebro. Srpi različice a so uliti na dva načina; pri prvem je točka ulivanja na izrastku, pri drugem pa na hrbtnem rebru. V uporabi so bili večinoma v drugi žarnogrobiščni stopnji, posamezni primerki pa še v tretji. Razprostranjeni so v Transdanubiji, vzhodni Sloveniji, Hrvaškem Zagorju, Međimurju, Slavoniji, Sremu, severozahodni Bosni in severni Srbiji. Nekoliko oddaljena sta primerka z Gradiščanskega in Spodnje Avstrije, zelo oddaljen pa je srp iz Romunije (str. 4). V dodatku je obravnavanih še 22 srpov, ki se v podrobnostih razlikujejo od različice a in so razdeljeni v nadaljnih 14 različic - od b do o (sl. 1: b-o).