Diplomsko delo skuša na primeru knjižne serije Barry Trotter osvetliti vprašanje parodije v moderni obliki fantazijske literature, ki jo prebirajo tako mlajše, kot tudi starejše generacije. Najprej je opredeljena parodija, ki je svoj pomen tekom stoletij močno spreminjala, nato pa so opredeljene značilnosti tistega dela, ki je označeno kot parodično. Po Marku Juvanu lahko to dosežemo s topikami, citati, aluzijami ter parafrazami, imitacijami in prevodi. Klasifikacija Margaret Rose predpostavlja tudi aktivno vlogo bralca, saj le tako parodija lahko zares zaživi. Delo se nadaljuje s teorijo fantazijske književnosti, kjer je potrebno najprej razločiti med pojmoma fantastičnost in fantazijskost, šele nato pa se lahko obravnava značilnosti fantazijske književnosti, ki so sicer v tesni povezanosti s pravljico. Jakob Kenda je med njima izpostavil sedem razločevalnih, a hkrati tudi povezovalnih lastnosti. Na to razdelitev se pisec pričujočega dela opira pri svoji analizi parodije knjižne serije Harry Potter, pri čemer posebej izpostavi pomen besedne igre in aktivnosti bralca. Bralec je tisti, ki bo vse tri knjige o Barryju Trotterju označil za zabavne in parodične, pri tem pa mu bo kljub avtorjevemu izpostavljanju pomankljivosti izvirna serija še naprej všeč.