Osnovni namen magistrskega dela je proučevanje različnih vidikov vključenosti terenskega dela v pouk domovinske in državljanske kulture ter etike v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in predstavili njegove razsežnosti, oblike in značilnosti. Na podlagi raziskav smo izpostavili učinke terenskega dela v učnem procesu in predstavili omejitve, ki se pojavljajo pri vključevanju terenskega dela v pouk. Proučili smo predstavnost terenskega dela v osnovnih dokumentih, ki določajo organizacijo in delovanje učnega procesa v slovenskih osnovnih šolah. Nato smo se osredotočili na predstavitev predmeta državljanska in domovinska kultura ter etika (v nadaljevanju DKE), ki je sestavni del obveznega kurikula v slovenski osnovni šoli. Na osnovi analize učnega načrta in predpisanega učnega gradiva smo proučili povezavo med terenskim delom in predmetom DKE. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo med učitelji DKE in analizirali stališča ter mnenje učiteljev o terenskem delu pri pouku DKE. Ugotovili smo, da je vključevanje terenskega dela v pouk DKE redko zaradi različnih omejitev, ki zmanjšujejo učinkovitost in količino aktivnosti terenskega dela pri pouku. Med omejitvami izstopajo veliko število otrok v oddelku, pomanjkanje pedagoških delavcev, ki so na voljo, ter velik energijski in časovni vložek, ki ga zahteva organizacija terenskih aktivnosti. Izkazalo se je tudi, da se učitelji zavedajo pozitivnih učinkov izvajanja terenskega dela in da bi si učitelji želeli več vključevanja terenskega dela v pouk, kar bi lahko dosegli z različnimi ukrepi, kot so priročnik za učitelje in različna izobraževanja o terenskem delu.

V zaključnem delu analiziram dogajanje z v socializmu vzpostavljenim sistemom varstva predšolskih otrok ob tranziciji v Sloveniji in vpliv njegovega spreminjanja/ohranjanja na delitev dela in odgovornosti v družini. Zanima me predvsem, kako so tranzicijske razmere v Sloveniji vplivale na v času socializma vzpostavljeno in dobro delujočo mrežo javnih vrtcev ter kakšen je bil vpliv s tem povezanih sprememb na spreminjanje ali ohranjanje obstoječih odnosov spolov. V prvem delu zaključnega dela zato najprej predstavim spolno zaznamovanost skrbstvenega dela s posebnim poudarkom na skrbi za otroke. Državni ukrepi lahko pripomorejo k prerazdeljevanju skrbi za otroke in razbremenjevanju družin, posebno žensk, pri tem, zato v nadaljevanju analiziram sisteme skrbi za otroke v povezavi z državo blaginje. Njeno spreminjanje v obdobju tranzicije predstavim v tretjem poglavju, kjer posebno pozornost posvetim tranziciji države blaginje v Sloveniji in njenemu vplivu na (ne)enakost spolov. Na osnovi predhodno orisanih tranzicijskih razmer v drugem delu zaključnega dela s pomočjo statističnih podatkov in zakonodaje analiziram dogajanje s specifičnim segmentom države blaginje - javnimi vrtci. Najprej predstavim njihov razvoj v obdobju Socialistične federativne republike Jugoslavije, nato pa analiziram težnje po prenašanju skrbi za otroke v zasebno sfero in/ali v zasebne organizacije za varstvo predšolskih otrok ob tranziciji v Sloveniji s poudarkom na 90. letih prejšnjega stoletja. Prek analize nekaterih splošnih dejavnikov, povezanih s tranzicijo (države blaginje), in specifičnih dejavnikov, povezanih z ustanovami za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, s primerjalne perspektive pokažem, kako je kombinacija različnih dejavnikov prispevala k ohranitvi goste mreže javnih vrtcev in tudi k ohranitvi s tem povezanih odnosov spolov v Sloveniji.

Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno - idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželja, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.