Avtorica je proučevala vpliv rasti sevov Enterococcus faecalis ŽM 1 in Micrococcus varians ZIM BO13 na vsebnost prostih maščobnih kislin v UHT smetani, skladiščeni pri 20, 10 in 4°C za prvi sev, oziroma 20°C za drugi sev. Začetne velikosti populacij dodanih sevov so bile med 4.0*10 2 in 6.9*10 2 cfu/ml. Populacije seva Enterococcus faecalis ŽM 1 so takoj prešle v eksponencialno fazo rasti, tako pri 20 kot pri 10°C. Povprečni generacijski čas je bil pri 20°C 1.3 ure, pri 10°C pa 15.3 ur. Pri 4°C sta populaciji priraščali le prvih štirinajst dni, nato pa začeli odmirati. Populaciji seva Micrococcus varians ZIM BO13 sta prešli v eksponencialno fazo rasti po 24-ih urah, s povprečnim generacijskim časom 2.6 ure. Vsebnost prostih maščobnih kislin se je najbolj povečala ob prehodu eksponencialne faze rasti v stacionarno med rastjo seva Enterococcus faecalis ŽM 1 in zgodnjo stacionarno fazo med rastjo seva Micrococcus varians ZIM BO13. Med rastjo seva Enterococcus faecalis ŽM 1 pri 4°C in v vzorcih brez dodane bakterijske populacije pri 20, 10 ter 4°C, so bile spremembe vsebnosti prostih maščobnih kislin minimalne. Senzorične napake smetane so bile posledica aktivnosti celotnega encimskega sistema preiskovanih sevov in ne le lipaz.

Y veriÍno reakcijo s polimerayo v kombinaciji y reveryno transkripcijo smo iy iyoliranih ribonukleinskih kislin Ǵtirih sevov rodu Salmonella namnoÍili del kodirajořih sekvenc genomov preiskovanih mikroorganiymov. V povpreřju smo takonamnoÍili 47 pomnoÍkov RT-PCR pri vsakem preiskanem sevu in tako prikayali1-2 % genoma. Poiskali smo pomnoÍke velikosti 450 bp in s hibridiyacijo ter encimskim raykrojem preverili njihovo homolognost, jih iyolirali in sekvencirali. S primerjalno analiyo sekvenc smo ugotovili, da smonamnoÍili del gena ya 23S rRNK in da v tem genu obstajta vrstno in rodovno specifiřna predela. Ugotovili smo, da je uporabljena metodologija primerna ya iskanje vrstno ali rodovno specifiřnih sond, s katerimi bi lahko raylikovali mrtve od Íivih bakterij.

Odkrivanje bakterij vrste Salmonella enterica je temeljilo na pomnoževanju dela gena za 16S rRNK. Razvita sta bila začetna oligonukleotida MINF in MINR. Specifičnost metode je bila preskušena na 91 sevih rodu Salmonella in 32 salmonelam sorodnih sevih iz družine Enterobacteriaceae. Razvita metoda omogoča prepoznavanje vrste S. enterica, ne pa tudi vrste S. bongori. Za iskanje vrstno ali rodovno specifičnih regij, primernih za začetne oligonukleotide ali pa oligonukleotidne sonde je bila uporabljena tudi metoda diferencialnega prikaza genoma. Po reverzni transkripciji in verižni reakciji s polimerazo je bil iz agaroznega gela izoliran pomnožek, skupen vsem salmonelam. Primerjava sekvence omenjenega pomnožka je pokazala, da gre za del gena za 16S rRNK, ki se ga pomnoži tudi z razvitima začetnima oligonukleotidoma MINF in MINR. Za odkrivanje salmonel v vzorcih živil je bil razvit hiter postopek s pred-bogatitvijo, imuno magnetnim ločevanjem, bogatitvijo, izolacijo DNK, pomnoževanjem z verižno reakcijo s polimerazo in gelsko elektroforezo. Metoda omogoča odkrivanje ene celice salmonel v 25 gramih vzorca živila v manj kot 30 urah. Sorodnost med bakterijami rodu Salmonella in drugimi enterobakterijami je bila raziskana s primerjavo genov za 16S rRNK in medgenskih regij 16S-23S. Slednja omogoča enostavno ločevanje med preiskanimi salmonelami in drugimi enterobakterijami. Začetna oligonukleotida MINF in MINR sta bila označena z različnimi fluorokromi in uporabljena kot oligonukleotidni sondi v hibridizaciji in situ, fluorescentni signal sond pa odkrivan z epifluorescentno mikroskopijo in pretočno citometrijo. Oba začetna oligonukleotida sta bila uporabljena tudi v kompetitivni verižni reakciji s polimerazo (c-PCR), ki omogoča štetje mikrobnih celic. S primerno redčenim notranjim standardom DNK je mogoče v mikrobioloških vzorcih hitro in natančno odkrivati in ugotoviti število celic vrste Salmonella enterica.