Genetsko variabilnost ugotavljamo z morfološkimi in molekularnimi markerji. Pri fižolu smo pred 30 leti zbrali 1507 genetskih virov, v letih 1995 in 1996 pa 1010 virov in jih na osnovi morfoloških lastnosti uvrstili v 130 skupin. Na univerzi v Madisonu so z RAPD markerji ugotovili, da sta dva slovenska kultivarja podobna genetskim virom iz Andskega genskega centra, 25 kultivarjev in genetskih virov je po svojih lastnostim bližje virom, ki izvirajo iz Srednje Amerike. Dvanajst slovenskih genetskih virov je zelo različnih od srednjeameriških, zato sedaj iščejo povezave tudi s 300 genetskimi viri iz Andov in Srednje Amerike. Ta študija bo pokazala prispevek slovenskih kultivarjev in genetskih virov v svetovno zakladnico genov fižola. Pri travah smo zbrali 5 ekotipov mačjega repa in začeli opisovati morfološke markerje. Morfološke markerje vinske trte opisujemo po IPGRI, OIV in UPOV deskriptorjih. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani smo vpeljali elektroforezo izoencimov (esteraze, fosfoglukoizomeraze in fosfoglukomutaze) na poliakrilnem gelu. Primerjave elektroforetskih črt med domačimi starimi kultivarji in standardnimi francoskimi kultivarji kažejo, da imajo kultivarji znotraj skupin podobven izvor.

V nalogi smo ugotavljali primernost izbrane metode laboratorijskega gojenja koruznega molja (Sitotroga cerealella Oliv.), obenem pa še občutljivost hibridov DEA, CARLA, Bc 278 in Bc 191 pri 21°C in 27°C, ter občutljivost različno gnojenega hibrida EVA za navedenega škodljivca. Občutljivost hibridov smo ocenjevali s številom izletelih moljev in številom napadenih zrn. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika med obema temperaturama inkubacije pri hibridu DEA. Pri ostalih hibridih te razlike nismo ugotovili. Gnojenje z 2 kg, 4 kg in 6 kg dušikovega UREA ni statistično značilno vplivalo na občutljivost hibrida EVA za koruznega molja. Stekleni valji velikosti 28,5 cm X 4,5 cm so usrezni za laboratorijsko gojenje koruznega molja (Sitotroga cerealella Oliv.).