V poljskem poskusu, ki je bil opravljen v letu 1995 v Jablah pri Ljubljani, smo preučevali vpliv gnojenja na komponente pridelka in na pridelek pšenice. Pšenica je bila gnojena s tremi načini organskega gnojenja in sicer: negnojeno (sistem A), hlevski gnoj (sistem B), žetveni ostanki (sistem C) in s štirimi stopnjami mineralnega dušika (N0, N1, N2, N3). Preučevali smo pet komponent pridelka: število klasov/m2, število klasov/klas, število zrn/klas, masa zrn/klas, absolutna maso ter pridelek. Z analizo variance smo ugotovili, da pri številu klasov/m2 ni značilnih razlik med obravnavanji. Pri ostalih komponentah statistično značilne razlike so. Pri primerjavi sistemov gospodarjenja brez dodanega mineralnega dušika (N0) so značilne razlike pri številu klasov/klas med sistemom A in povprečjem sistemov B in C. Pri primerjavi sistemov gospodarjenja z največjim odmerkom dodanega mineralnega dušika (N3) ni značilnih razlik. Značilen je bil vpliv različnih odmerkov dušika pri sistemu gospodarjenja s hlevskim gnojem (sistem B) in pri sistemu gospodarjenja z žetvenimi ostanki (sistem C). V sistemu C je izjema le absolutna masa, pri kateri ni bilo značilnih razlik.