This document contains technical specification for variable shunt reactors to serve in the process of bidding. The basis for formulating its content was in references cited standards and other publications. The experiences and practices acquired during ordering of 300 MVA power transformers installed in the last period of time in the Slovenian 400 kV network were implemented too.

This document contains technical specification for variable shunt reactors to serve in the process of bidding. The basis for formulating its content was in references cited standards and other publications. The experiences and practices acquired during ordering of 300 MVA power transformers installed in the last period of time in the Slovenian 400 kV network were implemented too.

Termične lastnosti kablovoda so odvisne od številnih faktorjev, ki so opisani v predmetni študiji. Pri obratovanju kablovoda nastajajo izgube, ki povzročajo segrevanje kabla. V odvisnosti od tipa kabla oz. njegove izolacije je podana najvišja dovoljena temperatura vodnika, ki v obratovanju ne sme bitipresežena. Poleg najvišje obratrovalne temperature so podane tudi najvišje temperatrure, ki se lahko pajavijo v vodniku in zaslonu pri kratkem stiku. V obratovanju kablovoda je potrebno zagotoviti, da predpisane najvišje vrednosti temperatur ne bodo presežene, zato je potrebno kablovod projektirati tako, da bo sposoben vso toploto ki nastane pri njegovem obratovanju odvsti v okolico, sicer lahko pride do porušitve termičnega ravnovesja in pospešenega pregorevanja kabla. To se zagotovi z izbiro primernega tipa kabla, kar je bistvena izbira prereza vodnika, njegove konstrukcije, kot tudi konstrukcije celotnega kabla. Poleg izbire kabla je potrebno določiti tudi ustrezen način polaganja, način ozemljitve zaslona in zagotoviti ustrezno termično prevodnost medija v katerega se kabel polaga. Tudi če so bili izvedeni vsi ukrepi, ki omogočajo optimalno oddajanje toplote v okolico, obremenljivost kablovoda pri nekem prerezu vodnika ne preseže 50% obremenljivosti daljnovoda, zato je potrebno uporabiti večji presek, bakreni vodnik ali pa večje število sistemov, v kolikor je to mogoče.

Prenosna zmogljivost kablovoda je dolocena s termicnimi lastnostmi samega kabla kot tudi medija v katerega je kabel položen, saj oba skupaj vplivata na termicni profil kablovoda. Termicne lastnosti kablovoda so bile obdelane že v študiji ref. 1741 [TE-TaL-Polje], v predmetni študiji pa je detaljnejše obdelana problematika segrevanja in vpliv nacina polaganja in razporeditve kablov posameznih faz in sistemov na oblikovanje termicnega profila kablovoda. Pri obratovanju kablovoda ne sme biti presežena predpisana najvišja temperatura vodnika in kovinskega zaslona v obratovanju in pri kratkem stiku. Vsa toplota, ki nastane zaradi izgub se mora odvesti v okolico. To je mogoce zagotoviti z izbiro ustrezne konstrukcije kabla, prereza vodnika in primernim nacinom polaganja s poudarkom na formaciji, nacinu ozemljitve kovinskih zaslonov ter izbiri zasipnega materiala in dimenzioniranju kabelske posteljice. Posebno pozornost je potrebno posvetiti spojkam, križanjem z drugimi infrastrukturnimi vodi in paralelnim potekom z le-temi, ker te predstavljajo šibka mesta na katerih se pojavijo povecane termicne obremenitve. Križanja so vecinoma izvedena s polaganjem kablov v PE cevi. Te morajo biti popolnoma zapolnjene z ustreznim (termicno stabilnim) zasipnim materialom. Z uporabo racunalniškega modela so izdelani izracuni termicnega profila v okolici kabla. Obravnavani so razlicni nacini polaganja v kombinaciji z izbiro razlicnih zasipnih materialov (razlicne vrednosti zunanje toplotne upornosti) ter raziskani njihovi vplivi na obremenljivost in temperaturo vodnika.

Predmetna študijska naloga obravnava okvare, ki se pojavljajo pri obratovanju srednjenapetostnih polizoliranih vodov, ki so povezane predvsem z odžiganjem vodnikov na mestih vpetij in na mestih, kjer so pritrjeni zaščitni rogljiči oz. zaščitna iskrila. Izsledki študije so pridobljeni pretežno na osnovi raziskav o obremenitvah izpostavljenih delov nadzemnega voda s polizoliranimi vodniki in so namenjeni tako projektantom, izvajalcem in vzdrževalcem. Nadzemni vodi so zaradi nizke izolacijske stopnje izpostavljeni atmosferskim razelektritvam, pri tem pa v splošnem niso nevarni le direktni udari strel, pač pa tudi inducirane prenapetosti ob direktnih udarih. Pogosto se pojavljajo preskoki med faznimi vodniki in ozemljenimi deli ali med faznimi vodniki, odvisno od načina ozemljitve drogov polizoliranih vodov. To zahteva temeljito preučevanje fizikalne slike nastanka okvar ter ustrezno prilagoditev opreme in oblikovanje primernih tehničnih rešitev, ki bi omenjene težave uspešno odpravila. S tem bi lahko dosegli bistveno zmanjšanje števila pretrgov vodnika. Kljub temu ni mogoče izključiti možnosti pretrga vodnika ter z njo povezano težavo zaradi nevarnosti neposrednega dotika delov pod napetostjo, oz. nevarnost zaradi udara električnega toka, ki zahteva vgradnjo ustreznega sistema za detekcijo pretrga in takojšnjega izklopa.

Naloga obravnava posebna dopolnila k pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV. Dopolnila se nanašajo izključno na prostozračne vode s polizoliranimi vodniki (PVPV) iz preprostega razloga, ker imamo le pri slednjih dovolj izkušenj, ki predstavljajo kvalitetno osnovo za predpis. V nalogi so na kratko opisane posamezne verzije srednjenapetostnih vodov s polizoliranimi vodniki. Na kratko je podana tudi upravičenost graditve vodov tako s tehničnega, ekološkega kot z ekonomskega vidika. Glede na podatke elektrodistribucijskih podjetij, da bodo poleg novogradenj prostrozračnih vodov s polizoliranimi vodniki, velik delež predstavljale rekonstrukcije obstoječih srednjenapetostnih prostozračnih vodov z golimi vodniki, smo na njihovo pobudo predpise pripravili tako, da veljajo tako za novogradnje, kot za rekonstrukcije obstoječih srednjenapetostnih vodov z golimi vodniki. Predvidevamo, da bo zaradi povečane obratovalne zanesljivosti prostozračnih vodov s polizoliranimi vodniki prišlo do zamenjave obstoječih prostozračnih vodov z golimi vodniki s prostozračnimi vodniki s polizoliranimi vodniki na obstoječih trasah ob uporabi obstoječe opreme. V zaključku naloge je podan predlog za izdelavo nadaljnjih dodatnih dopolnil k tehničnim normativom za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV.