Male države se z namenom povečanja svojega vpliva v mednarodni skupnosti in krepljenja varnosti vključujejo v zavezništva. Tudi Slovenija se je kmalu po osamosvojitvi odločila, da bo zasledovala članstvo v različnih mednarodnih organizacijah - med drugim se je leta 2004 priključila politično-obrambnemu zavezništvu Nato. V času njenega priključevanja in tudi samega članstva, so se v javnosti velikokrat pojavljale polemike tako za kot proti članstvu, ki smo jih, poleg pregleda političnega, vojaškega in ekonomskega vidika članstva, strnjeno obravnavali v nalogi. Ker akademiki poudarjajo, da se sploh varnostno-obrambne politike lahko oblikujejo le do sprejemljivih mej, ki jih postavlja javno mnenje, nas je sicer najbolj zanimalo prav to - torej kakšno je slovensko javno mnenje v odnosu do Nata. Razumevanje javnega mnenja je kompleksno in široko, zato smo ga v nalogi izenačili z javnomnenjskimi raziskavami in preverili, kako se je v tem pogledu spreminjalo skozi čas - kakšne so bile spremembe v raziskovanju in javnem mnenju samem skozi čas. Preko pogovorov z raziskovalci javnega mnenja pa smo poskušali dognati, zakaj se je bistveno zmanjšala tako frekventnost kot vsebinska raznolikost raziskav, ki smo jih vključili v vzorec.