Visoko šolstvo je skozi svojo zgodovino doživljalo raznovrstne transformacije, ki so ga oblikovale v takšnega, kot ga poznamo danes. Kljub vsem premaganim oviram pa smo bili v sredini marca 2020 priča izzivu, ki mu ni primere. Kot posledica pandemije COVID-19 je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) postala središče vsega dogajanja, izjema ni niti visoko šolstvo, kjer se je poučevanje in učenje čez noč preselilo na spletne platforme. Kot je že splošno znano, je pandemija prinesla tudi večje izzive, kot so sprejemanje in soočanje z novim načinom dela (poučevanja) in študija, ki so predvsem povezani s tem, kakšen odnos imajo uporabniki (študenti in profesorji) do IKT v visokem šolstvu. V ta namen sem se odločila, da bom v magistrskem delu to temo dodatno raziskala ter izvedla intervjuje s študenti in profesorji Fakultete za družbene vede. Navsezadnje strokovnjaki na področju visokega šolstva napovedujejo, da bo IKT v izobraževanju povzročila temeljite spremembe in mnoge univerze bodo primorane razmišljati o velikih odločitvah, ki bodo vplivale na naslednje generacije, ki se bodo izobraževale.

Študentsko delo mladim predstavlja način zaslužka, pridobivanje različnih znanj in izkušenj. Pa vendar le-ta mladim delojemalcem kot tudi delodajalcem poleg različnih prednosti prinaša tudi slabosti. Kdo lahko opravlja delo preko študentskega servisa, kakšna je regulacija zakonodaje in kateri so posredniki študentskega dela, bom predstavila v nadaljevanju. V diplomskem delu sem želela raziskati, v kolikšnem obsegu študenti programa Analitske sociologije delajo preko študentskega servisa, kakšna so ta dela ter ali se navezujejo na področje študija. Osredotočila sem se tudi na pridobivanje kompetenc - katere kompetence pridobijo študentje preko izobraževanja, katere na fakulteti in kakšen pomen jim pripisujejo. Te podatke sem dobila s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili študenti 3. in 4. letnika ter študenti, ki so program Analitske sociologije že obiskovali v preteklosti. Slednji so zelo dobro orisali problematiko študija; program večinoma temelji na teoretski ravni in se ne osredotoča na vključevanje študentov v prakse, ki bi jim omogočila pridobivanje delovno specifičnih kompetenc.