Book of Abstracts

Za ugotavljanje vpliva zgradbe zunanjega sloja na pomembnejše lastnosti trislojnih ivernih plošč smo uporabili bukovo (Fagus sylvatica L.) iverje frakcij 0,237; 0,600; 1,000; 1,270 in 1,500. Poskusne plošče iz iverja bukve frakcije 0,237 so bile izdelane tudi z različnim faktorjem zgostitve, ki je bil med 3,07 in 3,47. Rezultate poskusnih plošč iz iverja bukve frakcije 0,237 smo primerjali z rezultati plošč iz iverja smreke (Picea abies (Karst.) L.) in hrasta (Quercus robur L.)frakcije 0,237. Ugotovili smo, da se z naraščanjem velikosti bukovega iverja njegova oblepljenost in penetracija lepila večata, medtem ko trdnostne lastnosti padajo. Z naraščanjem velikosti faktorja zgostitve upogibna trdnost plošč narašča, modul elastičnosti in čvrstost površine pa naraščata le do faktorja zgostitve 3, 27. Odvisnost trdnostnih lastnosti plošč od faktorja zgostitve smo ugotovili tudi pri uporabi iverja različnih lesnih vrst. Primerjava lastnosti ivernih plošč, izdelanih iz smrekovine, bukovine in hrastovine, je pokazala, da so lastnosti ivernih plošč iz bukovine v nekaterih primerih celo boljše kot pri ploščah iz hrastovine in smrekovine. Pri uporabi hrasta smo ugotovili najnižjo vrednost debelinskega nabreka, pri uporabi smrekovine pa najvišjo vrednost upogibne trdnosti. V nalogi smo tudi predstavili možnost uporabe FT-IR spektroskopije za ugotavljanje stopnje oblepljenosti iverja. Ugotovili smo razlike pri trakovih med valovnima številoma 1540 in 1560 cm(-1) ter med valovnima številoma 1655 in 1665 cm(-1). K-M vrednosti pri omenjenih valovnih številih naraščajo s padajočo stopnjo oblepljenosti. Ugotovili smo, da je FT-IR spektroskopija uporabna za ugotavljanje stopnje oblepljanja iverja.