Začetni model razvoja in vzdrževanja cest je bil razvit za potrebe planiranja obnov cestnih odsekov v slovenskem cestnem omrežju. Zaradi spremenjene zakonodaje je treba v prihodnje vzdrževanje in obnovo cest na novo urediti. Možna načina sta oddaja v koncesijo ali pa podpis dolgoročne vzdrževalne pogodbe. V obeh primerih prvotni model ne zadošča, zato je bilo potrebnoo dograditi določene funkcionalne spremembe.

Sprejem evropskih standardov EN 1317-x je povzročil spremembo tehničnih predpisov za postavitve varnostnih ograj. Posledica nastalih sprememb je potrebna postavitev novih in zamenjava starih varnostnih ograj. Zaradi visokega prometa, deleža težkih vozil in visokih hitrosti pri katerih se promet odvija, so te spremembe najbolj potrebne na avtocestah in hitrih cestah. Da bi lahko opisali in ocenili posledice sprememb predpisov na avtocestah je bil razvit in implementiran sistem za določanje varnostnih ograj. Gradniki sistema so terenski zajem podatkov, podatkovna analiza, prostorska analiza z GIS orodji in razne programske tehnike. Vse skupaj je zaokroženo v avtomatiziranem orodju, ki učinkovito in z veliko mero natančnosti na mrežnem nivoju določa kje in kako je treba ukrepati. Rezultati sistema so tako atributni kot tudi grafični. Čeprav je bil sistem razvit za avtocestni sistem, ga je zaradi prilagodljivosti mogoče uporabiti tudi na drugih cestnih omrežjih. Namen članka je prikazati uporabljene metode, potrebne vhodne podatke in rezultate sistema za določanje varnostnih ograj na avtocestah.

Osnovni pogoj za izdelavo letnega programa rednega vzdrževanja je podrobna in ažurirana podatkovna baza, ki ustreza dejanskemu stanju na terenu. Podatkovna baza mora vsebovati čim vet različnih vsebin, ki so ustrezno dopolnjene, in vse informacije o posameznem inventarju, ki lahko koristno pripomorejo pri planiranju rednega vzdrževanja. V ustrezni bazi bi tako morale biti navedene informacije o natančnem številu določene vrste inventarja, natančne informacije o materialu in tipu inventarja, geometrijskih razsežnostih inventarja, stanju in starosti inventarja ter natančni stacionaži inventarja oz. legi inventarja v prostoru. Zelo koristno bi bilo ob tem poznati tudi informacije o vseh zunanjih dejavnikih izven cestnega sveta, ki močno vplivajo na inventar (klima, vegetacija, hidrogeološke razmere, poselitev). Primerjava podatkovnih baz BCP in VIPOS je pokazala, da je struktura primerjanih tabel zelo podobna in je zatorej možna učinkovita primerjava ter nadgradnja baze BCP z ustreznim metodološkim pristopom in uporabo določenih programskih orodij. Izkazalo se je, da je ujemanje med bazama najboljše pri inventarju objekti ter signalizaciji in opremi, precej slabše pa je pri odvodnjavanju in zidovih. V prvem primeru je baza BCP popolnejša od baze VIPOS tako po številu vnosov kot po vsebini. V primeru odvodnjavanja in zidov je več zapisov v bazi VIPOS.