V študiji je podan optimalni obseg regulacijskih virov jalovih moči ELES po tehnologiji, velikosti, številu in lokaciji enot na 400 kV in 110 kV omrežju. Analizirana je varianta s popolno avtonomijo in delno avtonomijo, kjer ELES delno pokrije potrebe po jalovi moči s proizvodnimi viri. Analizirana je tudi možna predelava obstoječega generatorja v TE Trbovlje v sinhronski kompenzator. Pri izbiri tipa in obsega regulacijskih virov so upoštevani rezultati dinamičnih in harmonskih analiz vpliva teh virov na omrežje ter ekonomska evaluacija oz. ocena stroškov in koristi možnih variant tehničnih rešitev.

Študija obravnava spremembe obsega moči sistemskih storitev za regulacijo delovne moči in frekvence (RDMF) v dobi izrazite dekarbonizacije in precejšnjega povečanja vgradnje obnovljivih virov električne energije (OVE) v elektroenergetski sistem (EES). V študiji je analitsko-teoretični povzetek vpliva OVE in hranilnikov energije na rezerve za vzdrževanje in povrnitev frekvence. Osrednjo tematiko predstavljajo spremembe obsegov moči rezerv za povrnitev frekvence (RPF), ki jih prinašajo sončne in vetrne elektrarne v regulacijskem bloku Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine (SHB). Za spremembe moči RPF je bila pripravljena posebna metodologija v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/1485 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije ter s sporazumi o obratovanju prenosnih operaterjev celinske Evrope in regulacijskem bloku SHB. Študija določa normirane marginalne spremembe RPF v primerjavi z razvojem OVE v kratkoročnem obdobju in funkcije srednjeročne in dolgoročne odvisnosti RPF od OVE. Scenarijske in občutljivostne analize izpostavljajo pomembnost kakovostnih podatkov in zanesljive napovedi proizvodnje OVE ter zmožnosti pokrivanja povečanega obsega RPF z uporabo virov fleksibilnosti. V študiji se opozarja na ukrepe, ki jih morajo deležniki obratovanja EES vpeljati, s čimer bi prispevali k povečanju zanesljivosti, stabilnosti in robustnosti ter pospeševanju razolgjičenja in digitalizacije EES.

V študiji je simulirano delovanje baterijskega hranilnika električne energije (BHEE) moči 10 MW v sistemu sekundarne regulacije frekvence slovenskega EES. Na podlagi analize različnih indeksov doprinosa BHEE k reduciranju ACE in s tem izboljšanju kakovosti regulacije frekvence, je določena najprimernejša varianta vključitve BHEE v obstoječi sistem sekundarne regulacije SCADE/EMS na ELES-u in način njenega obratovanja. Izdelana je tudi občutljivostna analiza različnih kapacitet BHEE, s ciljem določiti najprimernejšo zmogljivost takega sistema za večjo izkoriščenost in razpoložljivost sodelovanja v SRF. Tipičen signal obratovanja BHEE sistema v shemi SRF je tudi podan, s ciljem pomagati proizvajalcem baterij ob pripravi ponudb, a s končnim ciljem dobiti najugodnejšo (najnižjo) tehnično in ekonomsko ponudbo ob razpisu. Prav tako so raziskani tudi morebitni medsebojni vplivi in potencialna nihanja BHEE z ozirom na obstoječo shemo netiranja INC FRR. Podana je regulacijska shema in funkcionalne zahteve za izdelavo modula za vključitev BHEE v sistem SCADA/EMS. Na koncu je opravljena še analiza stroškov in koristi projekta umestitve BHEE v sistem z obstoječimi podatki glede angažiranja ter načina vključitve BHEE v SRF.