V času, ko potekajo stiki na področju vzgoje in izobraževanja predvsem na daljavo, smo zaznali potrebo po smernicah, ki bi olajšale organizacijo in izvedbo spletnih srečanj med zaposlenimi s pomočjo različnih videokonferenčnih sistemov, kot so npr. Zoom, MS Teams, On Air, WhatsUpp, Viber ipd. Spletna srečanja imajo nekaj prednosti, pa tudi omejitev. Omogočajo hiter in enostaven stik med sogovorniki; včasih so edini možen način komuniciranja (čas epidemije, velike razdalje med sogovorniki); prihranijo nam stroške potovanja; omogočajo večjo prožnost oziroma samostojnost sogovornikov pri organizaciji časa in dela. Spletna srečanja so običajno krajša od srečanj v živo, bolj ciljno usmerjena in zato lahko bolj učinkovita. Stik na daljavo pa je manj oseben. Izostaneta nebesedna govorica in kontekst sogovornikov. Manj časa je na voljo za neformalni pogovor in izgradnjo odnosov med sogovorniki, kar je lahko povezano s padcem motivacije in izgubo pripadnosti skupnim ciljem. Nekateri posamezniki se zato lahko počutijo osamljene, socialna mreža postane ohlapnejša.

Pomen vodenja za uspešnost šol in šolskih sistemov je v ospredju številnih raziskav, priporočil in smernic. V zadnjih dveh desetletjih mu veliko pozornosti namenjamo tako v mednarodnem kot slovenskem političnem in šolskem prostoru. S predpostavko, da je vodenje pomembno, poskušajo številne države v zadnjem času opredeliti, kaj od ravnateljev v šolah pričakujemo. Opredelitve večinoma izhajajo iz razprav in raziskav o tem, s čim (lahko) ravnatelj najbolj vpliva na učenje in uspešnost učencev, čeprav popolne enotnosti o resničnem vplivu vodenja med strokovnjaki in raziskovalci ni. Ne glede na določena razhajanja pa velja, da je ravnateljevo vodenje v šoli pomemben dejavnik, ki posredno vpliva na uspešnost učencev.