V prvi knjigi iz nove serije historično-topografskih priročnikov smo obdelali ozemlje dežele Kranjske do leta 1500. V obravnavo je zajetih 3608 kranjskih toponimov (vasi, zaselkov, trgov, mest, gradov, dvorcev, ledinskih in vodnih imen idr.) z nekdanjimi variantami njihovih imen, kot jih zasledimo v virih do leta 1500 (listine, urbarji, fevdne, računske, notarske, kopialne knjige ipd.). Gesla so urejena po abecednem zaporedju in vsak zapis starega imena je opremljen z datumom, navedbo vira, v katerem ga zasledimo, nahajališčem vira (arhiv, knjižnica ipd.) ter eventuelno objavo vira (publicirane zbirke). Celoten korpus zajema več kot 24.400 nekdanjih variant zemljepisnih imen Kranjske (paleonimov). Priročnik s spremljajočo spletno aplikacijo, povezano z zemljevidom (http://topografija.zrc-sazu.si/), bo nadvomno zanimiv za strokovnjake različnih znanstvenih disciplin (zgodovinarje, geografe, arheologe, etnologe, jezikoslovce …), kot tudi za ljubiteljske zgodovinarje in domoznance.

Drugi zvezek v zbirki Slovenska historična topografija, je namenjen ozemlju Primorske. Temelji na doslej še neobjavljenem gradivu, plodu dela Franca in Milka Kosa. Gradivo sta po smrti Milka Kosa dopolnjevala še Pavle Blaznik in Janez Šumrada. Delo, ki je pred vami, je rezultat projekta Toponomastična dedičina Primorske ter prinaša številne dopolnitve izvornega gradiva. Iztočnice gesel so bile usklajene z registrom zemljepisnih imen (REZI). Podatki so bili dopolnjeni z novimi tekstno-kritičnimi edicijami srednejveških listin. Poleg tega je ekipa izvedla še dodatne arhivske raziskave. Na njihovi podlagi so bili v zbirko vkljčeni urbarji hranjeni v domačih arhivih v Ljubljani, Kopru in Piranu ter tujih arhivih na Dunaju, Münchnu, Vidmu, Čedadu ter Trstu. Na podlagi opravljenih raziskav prinaša 717 na novo identificiranih lokacij oz. gesel (od skupno 1542). Historična krajevna imena v trenutku objave drugega zvezka štejejo že 11.030 zapisov. Uporabnikom spleta so na voljo tudi kot zbirka podatkov na zemljevidu.

V Turjaški knjigi listin I (1218–1400) je objavljeno 277 listin iz zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki so jih v sklopu grajskega arhiva do leta 1942 hranili na gradu Turjak, danes pa so shranjene izven slovenskega ozemlja. Listine so objavljene v celoti, opremljene so s slovenskimi regesti, ob koncu pa sledijo še obsežno imensko kazalo in slike pečatov z listin. Pripravljena izdaja turjaških listin sega do leta 1400 in je prvi del serije, v kateri bodo v končni fazi objavljene vse, tudi novoveške turjaške listine. Slovensko zgodovinopisje bo z objavo turjaških listin pridobilo nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje slovenske srednjeveške in novoveške zgodovine.

Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku je celostna zgodovinska študija o plemiški rodbini z genealoškega in posestno-zgodovinskega vidika. Obravnava eno pomembnejših plemiških rodbin v srednjeveškem slovenskem prostoru, katere zgodovina je prvič v celoti obravnavana na podlagi vseh ohranjenih oziroma poznanih in dostopnih originalnih zgodovinskih virov. Galli izvirajo iz Bavarske, od koder so se v začetku 13. stoletja pod okriljem andeških grofov preselili na Kranjsko. Iz prvotnih posestnih jeder na Gamberku in Mekinjah se je rodbina v teku naslednjih treh stoletij razcepila v več vej (Gallenberg, Gall-Lebek, Gall-Rožek, Gall-Gallenstein, Gall-Motnik, Gall-Pukštajn), ki so s širitvijo posesti pridobile nadzor nad večjim delom Zasavja ter posegle tudi na Dolenjsko in Štajersko. Ves srednji vek so ohranjali stik z aktualnim vojaškim, političnim in kulturnim dogajanjem v regiji ter v službi vsakokratnih ključnih akterjev (Andeških, Spanheimov, Oglejskih patriarhov, Goriško-Tirolskih, Goriških, Habsburžanov in Celjskih) sooblikovali zgodovino slovenskega prostora. Monografija je prvi del zgodovinske raziskave v okviru širšega kulturno-dediščinskega projekta, ki povezuje več slovenskih občin in bo v prihodnje usmerjen v obravnavo novejših zgodovinskih obdobij.

Tekstno-kritična edicija s 436 objavljenimi dokumenti iz 15. stoletja zaključuje srednjeveški korpus listin iz zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki so jih v sklopu grajskega arhiva do leta 1942 hranili na gradu Turjak, danes pa so shranjene izven slovenskega ozemlja. Listine so objavljene v celoti, opremljene so s slovenskimi regesti, ob koncu pa sledijo še obsežno imensko kazalo in slike pečatov z listin.

Knjiga predstavlja sistematično obravnavo delovanja zemljiških gospostev, ki s svojo značilno strukturo – prepletom agrarno-, obrtno- in upravno-pridobitnih dejavnosti – veljajo za najbolj tipično srednjeveško gospodarsko-organizacijsko obliko na ozemlju današnje Slovenije. V prvem delu polaga temelje za razumevanje in obdelavo srednjeveške finančne dokumentacije (merski in denarni sistemi, cenovni in plačni tokovi ter knjigovodske tehnike), v drugem pa na njih gradi analizo strukture in poslovanja izbranih gospostev, podaja primerjavo med njimi in nudi nastavke za sintezo. Gospostva so obravnavana v širšem posestno-upravno-gospodarskem kontekstu, sklepna primerjava pa se osredotoča na kratkoročne in dolgoročne trende poslovanja, rentabilnost različnih tipov posesti ter vpetost dognanih struktur v širši evropski prostor. Boljši preglednosti besedila so namenjeni številni grafični in tabelarični prikazi, dodan je širok seznam virov in literature, povzetek v angleškem jeziku ter register krajevnih in osebnih imen.

Zbornik zajema dopolnjene in z znanstvenim aparatom opremljene referate z mednarodnega znanstvenega simpozija ob 200. obletnici sekularizacije freisinške in briksenske škofijske posesti na Slovenskem, ki je potekal med 10. in 12. decembrom 2003 v Škofji Loki. Glede na obravnavano tematiko, kraj, ki je gostil simpozij, in čas, v katerem se je odvijal (100-letnica Blaznikovega rojstva), so se organizatorji odločili zbornik posvetiti dr. Pavletu Blazniku, dolgoletnemu članu Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU in zaslužnemu loškemu zgodovinarju.

Zametki habsburške posesti na Kranjskem sodijo v sklop ozemeljskih pridobitev v vzhodnoalpskih deželah, ki jih je vzpenjajoča se dinastija iztržila iz bojev s češkim kraljem Otokarjem II. Přemyslom proti koncu 13. stoletja in so jih kasneje še razširili. Čeprav je v okvir habsburškega dinastičnega teritorija že v osemdesetih letih 14. stoletja spadal večji del kranjskega ozemlja, pa je bil gospodarski temelj (posest, ki je prinašala dohodke) bistveno manjši. Dobršen del ozemlja so bremenili fevdi in zastave. Ob sprostitvi enega od obsežnejših sklopov zastavljene posesti sredi tridesetih let 15. stoletja so nastali obračuni kranjskih komornih gospostev, in sicer za gospostva: Kamnik, Gamberk, Goričane, Ig, Višnja Gora, Štatenberk, Novo mesto, Kostanjevica z uradoma Raka in Vivodina, Pazin, Završje in Vranja. Obračuni predstavljajo izjemen vir za gospodarsko zgodovino poznega srednjega veka, obenem pa se v njih zrcali razgibano obdobje habsburškega evropskega vzpona in Friderikove vojne s celjskimi grofi. Knjiga prinaša tekstnokritično edicijo obračunov s spremljajočo uvodno razpravo s področja posestne, upravne in politične zgodovine.