Poglavitni namen avtorjevega raziskovanja je bil predstaviti rodbino Auersperg v času in prostoru. Zanimanje za Auersperge je staro več stoletij, vendar kljub svoji skoraj tisočletni prisotnosti v srednjeevropskem prostoru do sedaj še niso bili deležni sintetične in analitične obdelave, ki bi rodbino zajela kot celoto. Poleg tega večina del, v katerih nastopajo Auerspergi, vsebuje številne netočnosti in pomanjkljivosti, zaradi česar je lahko popačena tudi slika širšega zgodovinskega dogajanja. Avtor je zato s svojo raziskavo želel razjasniti (pogosto zapletena) sorodstvena razmerja v tej rodbini in to ne le v liniji, ki se nanaša na Kranjsko, temveč je v raziskavo zajel celotno rodbino. Raziskovanje je utemeljeno na obsežni literaturi, bistveni del pa predstavlja arhivsko gradivo iz številnih srednjeevropskih javnih in zasebnih arhivov.

V Turjaški knjigi listin I (1218–1400) je objavljeno 277 listin iz zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki so jih v sklopu grajskega arhiva do leta 1942 hranili na gradu Turjak, danes pa so shranjene izven slovenskega ozemlja. Listine so objavljene v celoti, opremljene so s slovenskimi regesti, ob koncu pa sledijo še obsežno imensko kazalo in slike pečatov z listin. Pripravljena izdaja turjaških listin sega do leta 1400 in je prvi del serije, v kateri bodo v končni fazi objavljene vse, tudi novoveške turjaške listine. Slovensko zgodovinopisje bo z objavo turjaških listin pridobilo nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje slovenske srednjeveške in novoveške zgodovine.

Tekstno-kritična edicija s 436 objavljenimi dokumenti iz 15. stoletja zaključuje srednjeveški korpus listin iz zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki so jih v sklopu grajskega arhiva do leta 1942 hranili na gradu Turjak, danes pa so shranjene izven slovenskega ozemlja. Listine so objavljene v celoti, opremljene so s slovenskimi regesti, ob koncu pa sledijo še obsežno imensko kazalo in slike pečatov z listin.

Izdajanje srednjeveških listin za slovensko zgodovino je delo, ki nastaja na zelo dolg rok. Prve štiri knjige so bile izdane še za življenja začetnika projekta Franca Kosa (v obdobju 1902–1915), peta knjiga, ki jo je izdal njegov sin Milko Kos, pa je že nekoliko bolj oddaljena (1928). Šele leta 2002 je France Baraga na podlagi zbranega gradiva, Centralnega kataloga srednjeveških listin dr. Boža Otorepca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, objavil šesti zvezek srednjeveških listin, ki zajema relativno kratko desetletno obdobje 1246–1255. Zvezek je izšel brez imenskega kazala, katerega izid se je zavlekel do sedaj.