Študija obravnava okoliščine, ki vplivajo na nastanek najverjetnejših kratkostičnih tokov v elektroenergetskem sistemu. Okoliščine nastankov kratkih stikov opišemo z verjetnostnimi modeli ter jih uporabimo pri izbiri kratkostičnih tokov, na katere dimenzioniramo opremo. Analiza kaže, da lahko uporabimo nižje vrednosti kratkostičnih tokov od tistih, ki jih izračunamo za maksimalno perspektivno stanje. To velja predvsem za dimenzioniranje naprav s stališča pojavljanja človeku nevarnih napetosti. Študija podaja dve metodi, s katerima ocenimo najverjetnejši kratkostični tok v objektu, delu sistema oziroma celem sistemu. Za potrebe analize so v študiji podani statistični podatki o okvarah v sistemu.

Študija določa postopke za zagotavljanje elektromagnetne združljivosti v distribucijskih postrojih. V prvem delu so podane zahteve za opredelitev elektromagnetnega okolja na podlagi elektromagnetnega motenja in motenj, podane pa so tudi preskusne vrednosti za sekundarno opremo. Drugi del študije vsebuje ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnih motenj. Tretji del naloge izhaja iz meritev v dveh postrojih in ocenjuje najverjetnejše velikosti elektromagnetnih motenj.

V drugem elaboratu obravnavamo meritve vplivov, ki smo jih opravili na dveh vzorčnih postajah železniškega gospodarstva v Sloveniji. Meritve so zajele vse SV in TK naprave na območju Poljčan in Ponikve, to je od Celja do Poljčan. Meritve smo opravili pri posebej sestavljenem voznem redu in s posebej v ta namen pripravljenimi merilnimi postopki. Pri pripravi in izvedbi meritev je uspešno sodelovalo večje število strokovnjakov iz razvoja ŽG, SVTK služb, rezultatov, ki so po obedelavi potrdile teoretična pričakovanja, nakazale pa tudi nove probleme, ki jih ne smemo zanemarjati in presegajo okvir te naloge.

Elaborat vsebuje analizo in oceno zgotovitve elektromagnetne združljivosti sekundarnih sistemov 110 kV in 20 kV stikališča RTP Ajdovščina. Analiza je opravljena na podlagi meritev elektromagnetnih motenj, ki se kažejo kot prehodne prenapetosti v sekundarnih tokokrogih in na sekundarnih napravah. Meritve prehodnih prnapetosti smo opravili ob stikalnih manevrih v 110 kV in 20 kV delu postroja. Analiza kaže izvore elektromagnetnega motenja in njegovo prenašanje med sekundarnimi tokokrogi različnih delov postroja ter amplitudne in frekvenčne karakteristike prehodnih prnapetosti. Zajeta pa je tudi kronologija izpisanih dogodkov. Opravljena je primerjava izmerjenih amplitud elektromagnetnih motenj z dopustnimi za posamezna elektromagnetna okolja.

V nalogi je dan pregled struktur SN in NN omrežij pri nas. Za te strukture so podane obratovalne lastnosti in način trenutnega obratovanja in vzdrževanja. Iskani so pogoji, ki obenem omogočajo obratovanje z najmanj izgub in zadovoljivo kontinuiteto preskrbe z električno energijo. Podan je osnutek avtomatike, ki bi omogočila lažji pregled nad stanjem v primeri defektov skrajšala čase izpadov.

V elaboratu so merilno in analitično obravnavana električna in magnetna polja na po prpgramu naloge določenih območjih NEK. V uvodnem delu so razložena izhodišča za nastali program naloge, na kratko je povzeto tudi stališče strokovnih organizacij glede stopnje tveganja poklicno izpostavljene populacije. Drugo poglavje je posvečeno analizi magnetnega polja (50 Hz) okoli sistema 21 kV generatorskih zbiralnic. Sledi analiza električnega polja (50 Hz) na območju prostozračnega stikališča. Predstavljene in ovrednotene so izmerjene vrednosti električnega polja na območju 400 kV stikališča in ob tem tudi določene ugotovitve, ki so se porajale v okviru teh meritev. Četrto poglavje je posvečeno problematiki sevanja računalniških monitorjev in izpostavljenosti ljudi na delovnih mestih za monitorji. V tem okviru so predstavljeni in ovrednoteni rezultati meritev elektromagnetnih polj na nekaj izbranih delovnih mestih pred monitorji.

Poročilo vsebuje analizo rezultatov meritev prehodnih prenapetosti in analizo opravljenih funkcionalnih preskusov ter na njuni podlagi oceno zagotovitve elektromagnetne združljivosti in oceno funkcionalne usposobljenosti sekundarnih sistemov obnovljenega dela 200 kV stikališča RTP Divača.

Elaborat vsebuje analizo in oceno zagotovitve elektromagnetne združljivosti sekundnih sistemov 110 kV stikališča HE Dravograd. Analiza je opravljena na podlagi meritev elektromagnetnih motenj, ki se kažejo kot prehodne prenapetosti v sekundarnih napravah. Meritve prehodnih prenapetosti smo opravili ob stikalnih manevrih v primarnem sistemu postroja. Analiza meritev kaže izvore, to je lektromagnetna motenja, ter amplitudne in frekvenčne karakteristike elektromagnetnih motenj na različnih lokacijah v postroju. V elaboratu so izmerjene amplitude elektromagnetnih motenj primerjane z dopustnimi velikostmi za posamezna elektromagnetna okolja. Predlagani so ukrepi za zmanjšanje elektromagnetnih motenj in opravljena analiza uspešnosti ukrepov s kontrolnimi meritvami.